ronja
|
. So bili zapleti ?
Glede na moje nosečnost, sta bila poroda brez zapletov. Sicer pa sem pri Ronji izgubila res veliko krvi in so mi morali zelo masirat maternico (moram priznat, da to kar boli, sliši se precej bolj nežno kot reala - pest v trebuh;), da se je krvavitev ustavila. Ampak se je ustavila in moram priznat, da me takrat ni niti malo skrbelo zame ali da je kaj narobe z mano, ker sem bila z mislimi samo pri tamali.
Neznosne bolečine ?
Ja. Vsakič se vprašam, če res hočem met več otrok . Ampak ko pride ven, veš, da je vredno. Vseeno je tale zadnji - ampak ne zaradi poroda, tisti 1 dan že zdržiš, pa če še tako boli, ampak zaradi teh **** nosečnosti.
Je partner bil zraven ?
Ja, obakrat, upam, da bo tudi tokrat lahko (vsekakor to planirava). Če je vse ok, potem vsekakor rajši rodim brez babic kot brez njega. Če gre kaj narobe, je seveda fajn met koga usposobljenega zraven.
Kako dolgo ste rojevale ?
Zelo dolgo, nisem po jusu. Pri Ronji sem dobila prve popadke v pon. zvečer, rodila sem v pet. zjutraj. So bili boleči, ja. Toliko, da nisem ta čas mogla kaj dosti spat in se bila na koncu že kar zmatrana. V p. sem šla v čet. ob 23h, ko so bili popadki na pol minute (redni, že več kot 1 uro), pa sem bila odprta komaj 1 cm... Rodila sem potem v pet. ob 8h zjutraj.
Pri Lejli so se popadki začeli ob 2h ponoči, rodila sem ob 17:32, v p. sem šla ob 17:25 . Zdaj bi tudi tako, če bi mi ratalo takole natempirat, hehe.
Ste rodile naravno brez kakršnih koli sredstev proti bolečinam ?
Vedno naravno, vaginalno, brez vseh sredstev - brez umetnih popadkov, brez sredstev proti bolečinam. Se da, je pa odvisno od karakterja in človeka. Meni je všeč, če imam nad rojevanjem kontrolo oz. nadzor in nisem pristaš tablet, igel itd..., če ni nujno - vendar to deluje zame. Čisto razumem, da se marsikateri punci (oz. skoraj vsem) zdi nepotrebno prestajat take muke, če pa imamo na voljo sredstva, da jih zmanjšamo. Odločitev je tvoja, vse ima svoje + in -.
Če si prvorodka, je zelo malo verjetno, da bi bilo za epiduralno prepozno - navadno se prvič ne odpiramo tako hitro in je časa na pretek .
Torbe sem jaz vedno pakirala med popadki, hehe. Pa šivala pajacka za tamalo . Na začetku, dokler so popadki na 8 ali 5 min. dejansko lahko še kaj vmes narediš. Potem, ko so tako na gosto, da se niti dobro nadihaš ne vmes, takrat pa seveda raznorazne aktivnosti odpadejo. Probaš samo zdržat in je že to čisto dovolj .
Sicer je pa porod lepa izkušnja. Ne rečem - je boleče in fajn je to vedet, da nisi potem čisto paf - ampak tudi preteči maraton je boleče - pa vendar imamo to vsi, ki smo kdaj probali, zapisano kot pozitivno izkušnjo. Samo da je porod fuuuuuuuuuuul lepši. Ker dobiš na koncu svoje dete. Ni da potem pozabiš vse, veš, da je bolelo, samo bolečine ne podoživljaš, podoživljaš pa vso srečo, ki je spremljala ta dogodek .
Pa predvsem se zavedaj, da je ogromno odvisno od tebe. Tudi ko se babica odloča, ali te bo prerezala ali ne, je še vedno precej odvisno od tebe, kako sodeluješ. Mene nobenkrat niso rezali - je pa prvič babica že 2x držala škarje v rokah... Pa se je odločila tvegat - mi je pa potem povedala, da si ne bi nikoli upala, če ne bi jaz tako dobro sodelovala. Ker če vidi, da se kontroliraš, da narediš, kar ti naročijo, potem so bolj ziher, da ne boš recimo potisnila takrat, ko ne smeš in se vsa raztrgala.
Skratka, čeprav te boli (vsaj veliko večino, nimamo vse sreče kot mili, pa tudi ona vprašanje, če bi jo imela še 1x ), vedi, da si ti šef! Ti lahko do neke mere določaš tempo - sama sem recimo počakala, da je lubi prinesel kit za darovanje popkovnične krvi, ki ga je šel še iskat, ko me je odložil pred vrati p. (na srečo hitro teče ). Ni šans, da bi rodila brez njega. So rekle, kje je, da bom rodila brez njega. Sem bila čisto mirna iz ziher, da to pa že ne - ga bom že počakala. IN sem se dajala in nisem zlezla na posteljo, dokler ni prišel - itak sem bila 2. v p. samo 8 min. noseča, potem pa sva bili že dve, hehe.
Ne bit prestrašena, ker imamo v Slo. kar dobro usposobljeno osebje (ne bom rekla, da najbolj prijazno ), ampak umre jih pa res ne prav dosti - niti dojenčkov nit mamic, tako da tega te nima kaj bit strah. Bolečine pa - ja, so, itak, kaj pa češ. Če veš, da jih zelo težko prenašaš, da te precej ohromijo, si lahko omisliš epiduralno ali kaj drugega, punce to zelo hvalijo. Meni ni všeč riziko in tudi sicer sem bolj pristaš naravnega, ampak to je zame ok, ker mene bolečina nikoli ne pripravi do tega, da ne bi več mogla trezno razmišljat (res pa sem navajena bolezni in zapletov in se mi to, da nekaj boli, ne zdi nič tako groznega - mislim, ni fajn, ampak zdržim). Če misliš rodit v Lj., ne računaj na epiduralno, vsaj če boš rodila podnevi, ker so takrat vsi anasteziologi, ki skrbijo za te stvari, zasedeni z drugimi operacijami. Samo v vednost...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. Jaz sem šla na normalen pregled k ginekologu, ko mi tam pove, kar pejte direkt v porodnišnico, ker boste danes rodili, ravno zaradi tega kar sem napisala jaz v prvem stavku in otika v zadnjem ostavku, se mi je režalo tako, da mi je še rit ploskala- komaj sem čakala, da pridem v porodnišnico
z mano,tako da sem ga lahko stiskala za roko. Porod pač boli,ampak ni takšna neznosna bolečina da se ne bi dalo zdržat,saj dobiš zato svoj zakladek v naročje. 
Sploh ob misli, da je zaradi mojega upiranja njihovi praksi potem bil porod izpeljan brez rezanja in brez raztrganin. Samo pridružiti se je porodu morala zdravnica, ki je znala obvarovati presredek. 
