Rojevanje (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod



Sporočilo

Anonimen -> Rojevanje (31.10.2011 23:03:15)

Sem bodoča mamica, imam še približno mesec dni do poroda in me zanima kako so kaj vaši porodi potekali. So bili zapleti ? Neznosne bolečine ? Je partner bil zraven ? Kako dolgo ste rojevale ? Ste rodile naravno brez kakršnih koli sredstev proti bolečinam ? Pozanimala sem se že o epiduralni ampak me je strah, da bodo nanjo pozabili oz. bo že prepozno zanjo ko bom prišla rodit. Doma imamo že ves teden priprave na porod. Z možem že imava pripravljeno vse kar bo potrebno nesti zraven, v primeru, da rodim prej kot v teh 2-4 tednih. Čeprav mi mož ves čas stoji ob strani in sem prebrala že nešteto knjig o nosečnosti, me spremlja tisti neprijeten občutek, kako bo s porodom, a bodo kakšni zapleti, bo porod dolg in boleč, bo mož ob meni. Čeprav bi verjetno morala biti dobre volje, da se nam bo v kratkem pridružil nov član družine, sem iz dneva v dan bolj depresivna. Hvala za razumevanje.



Anonimen -> RE: Rojevanje (31.10.2011 23:24:37)

Pripravljala se nisem nič.
Šla sem tja, dali so mi umetne popadke, jih naštelali, potem sem pa eno odspala, dokler se punčka ni rodila. Zadnjih pet minut je bolelo kot hudič in to je vse od potrebne filozofije.

Ne vem, kaj toliko komplicirate. Rodit je treba, in boli. Pa kaj češ, mine, če se pripravljaš ali ne.

Brez priprav imaš samo eno skrb - da rodiš.
S pripravi imaš skrbi toliko kot jih hočeš.



Anonimen -> RE: Rojevanje (1.11.2011 2:09:28)

Jaz ti bom takole rekla ... materinsko šolo si najbrž čez dala in veš kako okvirno poteka porod in kake so posamezne faze in to ... no in to je tudi vse kar potrebuješ vedet. Ne beri raznoraznih knjig o porodu, ker boš med porodom zmedena, zgubljena in živčna če ne bo šlo tako kot je v knjigi pisalo. Potem ne beri na netu raznoraznih porodnih zgodb, ker zgodbe kako je bilo, pišejo večinoma tiste, kjer ni šlo tako kot so pričakovale in posledično boš vsa prestrašena.
Vsak porod je drugačen, zato bi ti jaz svetovala le to, da pojdi v porodnišnico ne v strahu kaj bo, ampak polna pričakovanj in veselja, kaj boš od tega odnesla. Zaupaj osebju in sledi navodilom in vse bo ok [sm=smiley2.gif]



Hope2 -> RE: Rojevanje (1.11.2011 6:28:59)

Vsak dan, sem si zjutraj rekla, da bo porod hiter in brez komplikacij[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Daj povej, zakaj bi v nosečnosti sploh razmišljal o slabih stvareh, le te te potem non stop nervirajo in ustrahujejo-čemu. Če pride do komplikacij, je tam usposobljeno osebje, ki bo pomagalo, tvoje razmišljanje o hudem porodu že v nosečnosti, ti ne bo n ezdaj ne takrat nič pomagalo-čisto nič lažje ne bo. Ena čista karma- razmišljaj pozitivno. Bolj razmišljamo negativno- bolj vlečemo nase slabo energijo in na koncu se res kaj zgodi.

Jaz sem vedela, da ne bom mogla vzet epiduralne- kriva hrbtenica in ne bom mogla vzet ultive in ostalih protibolečinskih zadev- alergija na opiate. In tako mi je dejansko ostalo le pozitivno razmišljanje- bom pač ena tistih srečnic, ki "pljune" otroka- zakaj pa ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In res je na koncu tak bilo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]- vem da ne zaradi pozitivnega razmišljanja, ampak kot prvo in najpomembnejše ni me bilo strah. Ob porodu je bil mož, njegova roka pa je bila moja edina protibolečinska zadeva. Bolj sem jo stiskala, manj me je bolelo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].
Nisem smela imeti niti maske, ko pa so mi končno našli eno zadevo proti bolečinam, pa so bili mnenja, da bi popadke zaustavilo in porod bi se podaljšal. Pa smo stisnili zobe. Ni bilo hudo, le zadnjih 5 popadkov je bilo hudih, vse prejšnje popadke pa smo se prezabavali in presmejali. Dobila pa sem tudi umetne popadke, saj svojih sploh nisem čutila

Zadnji odstavek od otike, pa si še enkrat preberi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Jaz sem šla na normalen pregled k ginekologu, ko mi tam pove, kar pejte direkt v porodnišnico, ker boste danes rodili, ravno zaradi tega kar sem napisala jaz v prvem stavku in otika v zadnjem ostavku, se mi je režalo tako, da mi je še rit ploskala- komaj sem čakala, da pridem v porodnišnico[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Z vsemi ostalimi predpripravami, bi pa se samo sekirala, joj pa nisem še to, pa ono, pa še par seans tega, pa še nekaj  skodelic čaja bi mogal spit.... kaj če bo vsega premalo in bo težava....



bambika -> RE: Rojevanje (1.11.2011 9:09:33)

Čim manj priprav pa bo,mene je bilo zelo strah prvega poroda,prav tako sem prebrala kakšno knjigo o porodu,a na koncu ni bilo tako kot opisujejo po knjigah.Zaupat osebju v bolnici in poslušat babice,proti bolečinam nisem dobila nič ne prvič in drugič tudi ne.
Ne vem meni ne dišijo preveč te stvari kot je epiduralna in podobno,2 sem rodila v eni uri,zadnjih 15 minut je bolelo zelo,ampak je bil[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] z mano,tako da sem ga lahko stiskala za roko. Porod pač boli,ampak ni takšna neznosna bolečina da se ne bi dalo zdržat,saj dobiš zato svoj zakladek v naročje.
Pa za primer,moja cimra je rodila z epiduralno,njena punčka je bila težka komaj 2700g se je cela strgala in grozno jamrala kako boli porod kljub epiduralni,moj fantek se je rodil z 3500g, jaz nisem bila šivana in nič proti bolečinam nisem dobila(cimre je bilo enkart več skupaj kot mene,tako da ni tako kot nektari pravijo,da ta suhe težje rodijo)iz porodne sem šla peš,tako da je vsak porod drugačen,in vsaka drugače prenaša bolečino,zato se ne v naprej sekirat.

Želim ti čimhitrejši porod,s čim majn bolečin!



m_o_i -> RE: Rojevanje (1.11.2011 9:38:12)

kakorkoli se ze pripravljas-pripravljena nisi nikoli[sm=smiley1.gif]

itak sem tudi jaz razmisljala, kako bo-na koncu sem imela pa urgentni CR, vsega konec v pol ure in sploh nisem imela casa skapirat, da se dogaja porod[sm=smiley36.gif]

bolecine!? ponoci sem umirala od bolecine, ker mi protibolecinske zadeve niso zagrable in...nikoli vec nocem doziveti prve velike potrebe po porodu[sm=jezicek.gif]



Anonimen -> RE: Rojevanje (1.11.2011 10:12:19)

Moj porod hm kaj naj ti rečem zelo boleč ampak, ko je prišel trenutek iztisa je bil občutek božanski. No če odmislim, da sem imela rezan presredek in notranje raztrganine in da sem se matrala 3 ure z umetnimi popadki lahko rečem da bom šla rodit še 1x (in to že kmalu) v upanju  da bo prihajajoči porod lažji [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Ne pozabi da je tvoje telo drugačno od drugih in niti ena porodna zgodba ni enaka, ampak je vsaka po svoje edinstvena. Ne zanašaj se na naše izkušnje, ker tvoja bo ziher drugačna...tako da you go girl [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



ronja -> RE: Rojevanje (1.11.2011 10:42:51)

. So bili zapleti ?

Glede na moje nosečnost, sta bila poroda brez zapletov. Sicer pa sem pri Ronji izgubila res veliko krvi in so mi morali zelo masirat maternico (moram priznat, da to kar boli, sliši se precej bolj nežno kot reala - pest v trebuh;), da se je krvavitev ustavila. Ampak se je ustavila in moram priznat, da me takrat ni niti malo skrbelo zame ali da je kaj narobe z mano, ker sem bila z mislimi samo pri tamali.

Neznosne bolečine ?

Ja. Vsakič se vprašam, če res hočem met več otrok[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ampak ko pride ven, veš, da je vredno.  Vseeno je tale zadnji - ampak ne zaradi poroda, tisti 1 dan že zdržiš, pa če še tako boli, ampak zaradi teh **** nosečnosti.

Je partner bil zraven ?

Ja, obakrat, upam, da bo tudi tokrat lahko (vsekakor to planirava). Če je vse ok, potem vsekakor rajši rodim brez babic kot brez njega. Če gre kaj narobe, je seveda fajn met koga usposobljenega zraven.

Kako dolgo ste rojevale ?

Zelo dolgo, nisem po jusu. Pri Ronji sem dobila prve popadke v pon. zvečer, rodila sem  v pet. zjutraj. So bili boleči, ja. Toliko, da nisem ta čas mogla kaj dosti spat in se bila na koncu že kar zmatrana. V p. sem šla v čet. ob 23h, ko so bili popadki na pol minute (redni, že več kot 1 uro), pa sem bila odprta komaj 1 cm... Rodila sem potem v pet. ob 8h zjutraj.
Pri Lejli so se popadki začeli ob 2h ponoči, rodila sem ob 17:32, v p. sem šla ob 17:25[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Zdaj bi tudi tako, če bi mi ratalo takole natempirat, hehe.

Ste rodile naravno brez kakršnih koli sredstev proti bolečinam ?

Vedno naravno, vaginalno, brez vseh sredstev - brez umetnih popadkov, brez sredstev proti bolečinam. Se da, je pa odvisno od karakterja in človeka. Meni je všeč, če imam nad rojevanjem kontrolo oz. nadzor in nisem pristaš tablet, igel itd..., če ni nujno - vendar to deluje zame. Čisto razumem, da se marsikateri punci (oz. skoraj vsem) zdi nepotrebno prestajat take muke, če pa imamo na voljo sredstva, da jih zmanjšamo. Odločitev je tvoja, vse ima svoje + in -.

Če si prvorodka, je zelo malo verjetno, da bi bilo za epiduralno prepozno - navadno se prvič ne odpiramo tako hitro in je časa na pretek[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Torbe sem jaz vedno pakirala med popadki, hehe. Pa šivala pajacka za tamalo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Na začetku, dokler so popadki na 8 ali 5 min. dejansko lahko še kaj vmes narediš. Potem, ko so tako na gosto, da se niti dobro nadihaš ne vmes, takrat pa seveda raznorazne aktivnosti odpadejo. Probaš samo zdržat in je že to čisto dovolj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Sicer je pa porod lepa izkušnja. Ne rečem - je boleče in fajn je to vedet, da nisi potem čisto paf - ampak tudi preteči maraton je boleče - pa vendar imamo to vsi, ki smo kdaj probali, zapisano kot pozitivno izkušnjo. Samo da je porod fuuuuuuuuuuul lepši. Ker dobiš na koncu svoje dete. Ni da potem pozabiš vse, veš, da je bolelo, samo bolečine ne podoživljaš, podoživljaš pa vso srečo, ki je spremljala ta dogodek[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Pa predvsem se zavedaj, da je ogromno odvisno od tebe. Tudi ko se babica odloča, ali te bo prerezala ali ne, je še vedno precej odvisno od tebe, kako sodeluješ. Mene nobenkrat niso rezali - je pa prvič babica že 2x držala škarje v rokah... Pa se je odločila tvegat - mi je pa potem povedala, da si ne bi nikoli upala, če ne bi jaz tako dobro sodelovala. Ker če vidi, da se kontroliraš, da narediš, kar ti naročijo, potem so bolj ziher, da ne boš recimo potisnila takrat, ko ne smeš in se vsa raztrgala.
Skratka, čeprav te boli (vsaj veliko večino, nimamo vse sreče kot mili, pa tudi ona vprašanje, če bi jo imela še 1x[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), vedi, da si ti šef! Ti lahko do neke mere določaš tempo - sama sem recimo počakala, da je lubi prinesel kit za darovanje popkovnične krvi, ki ga je šel še iskat, ko me je odložil pred vrati p. (na srečo hitro teče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Ni šans, da bi rodila brez njega. So rekle, kje je, da bom rodila brez njega. Sem bila čisto mirna iz ziher, da to pa že ne - ga bom že počakala. IN sem se dajala in nisem zlezla na posteljo, dokler ni prišel - itak sem bila 2. v p. samo 8 min. noseča, potem pa sva bili že dve, hehe.

Ne bit prestrašena, ker imamo v Slo. kar dobro usposobljeno osebje (ne bom rekla, da najbolj prijazno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), ampak umre jih pa res ne prav dosti - niti dojenčkov nit mamic, tako da tega te nima kaj bit strah. Bolečine pa - ja, so, itak, kaj pa češ. Če veš, da jih zelo težko prenašaš, da te precej ohromijo, si lahko omisliš epiduralno ali kaj drugega, punce to zelo hvalijo. Meni ni všeč riziko in tudi sicer sem bolj pristaš naravnega, ampak to je zame ok, ker mene bolečina nikoli ne pripravi do tega, da ne bi več mogla trezno razmišljat (res pa sem navajena bolezni in zapletov in se mi to, da nekaj boli, ne zdi nič tako groznega - mislim, ni fajn, ampak zdržim). Če misliš rodit v Lj., ne računaj na epiduralno, vsaj če boš rodila podnevi, ker so takrat vsi anasteziologi, ki skrbijo za te stvari, zasedeni z drugimi operacijami. Samo v vednost...



Andromeda -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:00:23)

Kot so ti že predhodnice napisale - čim manj razmišljanja, branja knjig o porodu...Vsaka ženska ima svojo porodno zgodbo, nekatere rodijo v 2 urah, nekatere pa 12 ur... Vnaprej tako ne moreš vedeti, kako bo potekal tvoj porod, ampak če boš vsa napsihirana in prestrašena, bo še slabše. Sprosti se, ko bo prišel dan D, boš pa že naredila kar narava od tebe zahteva [sm=smiley1.gif]



čupa -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:13:08)


IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

Pripravljala se nisem nič.
Šla sem tja, dali so mi umetne popadke, jih naštelali, potem sem pa eno odspala, dokler se punčka ni rodila. Zadnjih pet minut je bolelo kot hudič in to je vse od potrebne filozofije.

Ne vem, kaj toliko komplicirate. Rodit je treba, in boli. Pa kaj češ, mine, če se pripravljaš ali ne.

Brez priprav imaš samo eno skrb - da rodiš.
S pripravi imaš skrbi toliko kot jih hočeš.




[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] točno tak



Izabelina -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:20:45)

js mislm, da je žensko telo ustvarjeno za rojevanje... tut celo nosečnost se na ta grand finale samo pripravlja z vsemi spremembami ki jih doživljamo...

pomoje je najbolj pametno kar lahko narediš, da se zdejle mal razvajaš, uživaš... ko bo pa čas za rojevanje se pa prepustiš svojemu telesu in naravnemu dogajanju, ki bo sledilo ter izkušenim babicam, ki so tam zato, da ti to pot rojevanja olajšajo...

srečno!!!



Zoja Lara -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:25:13)

Rodila sem dvojčka po naravni poti brez težav. Bolj kot porod me je bolelo prej par dni, ko sem mela neznosne bolečine v predelu ledvic.

Porod se je začel z odtekanjem vode in rodila sem v 5ih urah. Popadki niso bili ne vem kako boleči. Samo na koncu je bila taka sila, tako potrebo sem mela po tem, da bi pritiskala, babic pa od nikoder- mojemu sem se drla, naj že nekdo pride.

Drugače pa imam res lepo porodno izkušnjo- predvsem zaradi babice, ki je bila ob meni. Neverjetno mirna in ustrežljiva- nikoli je ne bom pozabila.

Ne preveč razmišljat o porodu, itak je treba rodit. Ne se sekirat. Bo, kot mora bit.

Srečno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Zoja Lara -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:28:35)

IZVIRNO SPOROČILO: Andromeda

Kot so ti že predhodnice napisale - čim manj razmišljanja, branja knjig o porodu...Vsaka ženska ima svojo porodno zgodbo, nekatere rodijo v 2 urah, nekatere pa 12 ur... Vnaprej tako ne moreš vedeti, kako bo potekal tvoj porod, ampak če boš vsa napsihirana in prestrašena, bo še slabše. Sprosti se, ko bo prišel dan D, boš pa že naredila kar narava od tebe zahteva [sm=smiley1.gif]


Lepše se ne da povedat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



Zoja Lara -> RE: Rojevanje (1.11.2011 11:31:01)

babic pa od nikoder- mojemu sem se drla, naj že nekdo pride.

Drugače pa imam res lepo porodno izkušnjo- predvsem zaradi babice, ki je bila ob meni. Neverjetno mirna in ustrežljiva- nikoli je ne bom pozabila.

Vmes so se babice menjale, tako, da žal moja umirjena babica na koncu ni bila zraven [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]



tažana -> RE: Rojevanje (1.11.2011 13:33:05)

Jaz sem si mislili zapolnjevala z razmišljanji o tem kakšen bo dojenček! To pričakovanje in radovednost sta me uspešno zamotili kar 2X, z vsem ostalim sem se ukvarjala takrat, ko je bilo potrebno!

Veliko veselja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



pasijonka -> RE: Rojevanje (1.11.2011 13:33:09)

Jaz osebno mislim, da je priprava na porod koristna, ne pa tudi psihiranje. Fajn je biti fizično dobro pripravljena, imeti natrenirane tudi mišice medeničnega dna in biti pozitivno naravnana. Tudi kakšna knjiga ni odveč (meni je recimo zelo sedla Modrost rojevanja, drugih nisem brala). Sama sem si napetosti v trebuhu in bolečine v hrbtenici redno lajšala s kopelmi in takrat sem se pogovarjala z malo in sva se zmenili, da bova druga drugi pomagali, da bo hitro in lepo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Anonimen -> RE: Rojevanje (1.11.2011 13:50:13)

IZVIRNO SPOROČILO: pasijonka

Jaz osebno mislim, da je priprava na porod koristna, ne pa tudi psihiranje. Fajn je biti fizično dobro pripravljena, imeti natrenirane tudi mišice medeničnega dna in biti pozitivno naravnana.


Zdrava ženska za to skrbi že mnogo prej, preden sploh pomisli na potomce. In za to skrbi tudi po rojstvu njih.

Pri zdravih ženskah priprave niso potrebne.



naja17 -> RE: Rojevanje (1.11.2011 15:11:01)

Jaz sem uživala v nosečnosti, prav nič se nisem bala poroda, verejela, da boli, pa če češ rodit, pač to morš dat skoz in to je to. Nisem šla niti v materinsko šolo, rekla sem si, da bom zaupala babici, ki jo narajmam. Proti EA sem itak, tko da pri meni je prišlo v poštev samo naravno... Voda mi je odtekla, 30 ur kasneje sem držala v rokah mojega sončka. Boli ko hudič, nobena ti ne bo mogla opisat te bolečine, lahko je dolgo ali kratko, ampak jaz grem za ta trenutek, ko dobiš dete na svoj trebuh, še milijonkrat skozi to! Ni lepšega trenutka!



pasijonka -> RE: Rojevanje (1.11.2011 21:10:28)

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: pasijonka

Jaz osebno mislim, da je priprava na porod koristna, ne pa tudi psihiranje. Fajn je biti fizično dobro pripravljena, imeti natrenirane tudi mišice medeničnega dna in biti pozitivno naravnana.


Zdrava ženska za to skrbi že mnogo prej, preden sploh pomisli na potomce. In za to skrbi tudi po rojstvu njih.

Pri zdravih ženskah priprave niso potrebne.



Modrost za miljon dolarjev, čisto zares! Zimbabvejskih, seveda.



VRTNICA84 -> RE: Rojevanje (2.11.2011 22:49:42)

Moje mnenje je, da čim manj razmišljaj o porodu. Ter se pripravi na njega kot na nekaj, kar se pač more zgodit in te na koncu čaka posladek. To je tisto malo bitjece, ki ti ga bodo dali v naročje in zaradi katerega se ti bo zdel drugačen.



petea -> RE: Rojevanje (3.11.2011 9:01:17)

Hm.
Če bi jaz popolnoma zaupala mnenju porodnega osebja, bi zagotovo imela slabše spomine na rojevanje.

Glede na to, da sem med tistimi, ki slabo prenašajo bolečine, se je meni med nosečnostjo zdelo zelo pomembno spoznati, kako porod poteka in predvsem, koliko lahko JAZ vplivam nanj in kako ga lahko JAZ vodim.

Rojevanje je posebna izkušnja, ki jo po mojem mnenju mora voditi ženska, ne pa osebje okoli nje. Samo ona ve, kaj ji v določenem trenutku ustreza in kako se najbolje počuti.

Je pa pri prvem porodu seveda težko vnaprej vedeti, kako reagira tvoje telo in se zoperstaviti ukazom in navodilom osebja. Če bi lahko z zdajšnjim poznavanjem reakcij svojega telesa šla na prvi porod, bi bilo čudovito. Pa ne gre za (na videz) nič posebnega; mene je samo motilo, da sem morala ves čas biti na postelji, saj sem bila namesto občasnih kontrol ves čas priklopljena na CTG, kar je po mojem mnenju bilo čisto nepotrebno. Prav tako se je zelo negativno presenetila babica, ki je brez pojasnila, kaj šele brez mojega soglasja predrla ovoje, da bi, kot je potem bolj kot ne razlagala sama sebi, malo pospešila (že tako hiter) porod. Če bi takrat vedela, da ne bo samo preverila odprtost vratu, bi poletela preko sobe (ona, ne jaz). No, ker je to bil zaključek njene izmene, je kasneje na njeno srečo več ni bilo v porodno sobo, saj je porod zaradi tega njenega dejanja postal veliko veliko hitrejši in po nepotrebnem predvsem veliko bolj boleč. V lepem spominu pa mi je ostala mlada babica, ki mi je med porodom zmasirala križ s kremo za zmanjšanje bolečin.
To, da sem zavrnila neutemeljeno rezanje presredka, pa je posledica tega, da sem med nosečnostjo prebrala spodaj omenjeni knjigi. Spomin na pogled na škarje me občasno še vedno preganja. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Sploh ob misli, da je zaradi mojega upiranja njihovi praksi potem bil porod izpeljan brez rezanja in brez raztrganin. Samo pridružiti se je porodu morala zdravnica, ki je znala obvarovati presredek.

Anonimna,
sedaj si premlela že vse negativne možnosti, kako bi lahko potekal tvoj porod, sedaj je čas, da se posvetiš prijetnejšim vizualizacijam. Prebrala si dovolj knjig da veš tehnične podrobnosti posameznih faz poroda. Pripravljeno imaš prtljago, zato se lahko sprostiš in uživaš zadnje dneve, ko imaš ves dan čas zase. Odpočij si, nauči se tehnike sproščanja, različne načine dihanja, sprejmi misel, da gre za dobre bolečine, ki vodijo tvoje telo skozi zelo naporno delo, najdi položaje, v katerih se dobro počutiš in bi jih lahko uporabila med porodom.

Predvsem pa zaupaj svojemu telesu in rojevaj tako, kot TI misliš, da je najbolje. Če boš imela kakšne neobičajne želje ali zahteve, naj te ni ne bo nerodno jih zahtevati ali prositi nanje, saj boš tako imela porod v lepšem spominu, saj bo potekal po tvojih potrebah.
Če pa bi se karkoli zakompliciralo (kar se zelo redko), je blizu osebje, ki ti bo pomagalo.
Ko boš za nazaj analizirala svoj porod, pa boš najverjetneje ugotovila, kako bi lahko potekal še boljše, lepše in tebi prijetneje.


Še to: ni ti potrebno ob prvem popadku takoj hiteti v porodnišnico, porod je večurni proces. Za epiduralno bo najverjetne dovolj časa. Ne razumem, zakaj se sprašuješ, če bo mož ob tebi. Če ti že ves čas stoji ob strani, je tudi on že tako uredil svoj urnik, da bo seveda pri tebi. Razen seveda, če ga boš sedaj res čisto zamorila s svojimi strahovi.

Mene je med nosečnostjo zelo pomirila knjiga Modrost rojevanja, predvsem mi je dala samozaupanje. Knjiga Rojstna hiša pa me je postavila na realna tla glede tega, kako poteka rojevanje v slovenskih porodnišnicah.
Zanimivo pa mi je tudi bilo pogledati oddaje na RTL-u, kjer vsako dopoldne, mislim, da nekje med 10. in 11. uro predstavljajo nosečnice in njihove porode. Obstaja pa tudi že veliko posnetkov (lepih) porodov na spletu.

Lep porod in starševstvo ti želim!



Andromeda -> RE: Rojevanje (3.11.2011 9:03:07)


IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: pasijonka

Jaz osebno mislim, da je priprava na porod koristna, ne pa tudi psihiranje. Fajn je biti fizično dobro pripravljena, imeti natrenirane tudi mišice medeničnega dna in biti pozitivno naravnana.


Zdrava ženska za to skrbi že mnogo prej, preden sploh pomisli na potomce. In za to skrbi tudi po rojstvu njih.

Pri zdravih ženskah priprave niso potrebne.




Kako si ti pametna.



Andromeda -> RE: Rojevanje (3.11.2011 9:03:26)


IZVIRNO SPOROČILO: pasijonka

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: pasijonka

Jaz osebno mislim, da je priprava na porod koristna, ne pa tudi psihiranje. Fajn je biti fizično dobro pripravljena, imeti natrenirane tudi mišice medeničnega dna in biti pozitivno naravnana.


Zdrava ženska za to skrbi že mnogo prej, preden sploh pomisli na potomce. In za to skrbi tudi po rojstvu njih.

Pri zdravih ženskah priprave niso potrebne.



Modrost za miljon dolarjev, čisto zares! Zimbabvejskih, seveda.

[sm=bravo.gif]



Taddy78 -> RE: Rojevanje (3.11.2011 11:21:46)

Dvomim, da natrenirane mišice kaj pomagajo (ne vem če poznam katero tapravo športnico, ki je zlahka rodila).

Anonimna čim manj razmišljat o tem, čim manj poslušat raznorazne zgodbice, čim manj brati knjige. Kot je napisala ena pred mano "pri zdravih ženskah priprave niso potrebne". Sploh pa ne pri tistih, ki so zdrave v glavi.

Moj porod...ker je bilo premalo plodovnice so me našibali z umetnimi. baje da bolj bolijo kot naravni. Sin bil pravi bajs za mojo postavo, bi rodila še prej, če se ne bi zataknil s trebuščkom. Rodila sem v malo več kot 4 urah. Partner bil z mano na začetku in koncu, vmes mi ni pasalo da je zraven, ker je menda njega bolj bolelo kot mene.


Pa še nekaj...glede na to, kako se že sedaj obremenjuješ s tem, verjemi, da delaš slabo samo sama sebi in če že, boš na koncu vse skupaj samo podaljšala, če psihiraš že sedaj, ko se še niti začelo ni.



ava_sa -> RE: Rojevanje (5.11.2011 15:24:16)

Rodila z umetno sproženimi popadki, brez sredstev proti bolečinam. Popadki trajali 4 ure, iztis 3/4 ure. Tik pred koncem je prišlo do zastoja na medeničnem dnu, kar je bila posledica mojega vnetja nožnice, velikega otroka. Pomagati so morali s vakuumom in malo so morali rezati presredek.
Med popadki sem prvi dve uri tudi hodila in jih predihavala stoje, tako, da sem s sklonjeno glavo zibala medenico. Potem pa sem postala preutrujena in sem raje ležala in predihavala na boku. Bolelo je, bilo je pa zdržno. Sem se osredotočila na to, da sem s vsakim popadkom bližje s svojim otročkom.
Naj ti povem, da me zadnjo uro ni več nič bolelo; ne popadki, ne tiščavniki, ne pritisk ploda, ne vakuum, ne rezanje. Verjetno sem bila vsa razbolela že od popadkov. Malo sem se tudi gubila proti koncu in se nisem vsega več najbolj zavedala.
Prvih par dni se mi je zdelo, da je bilo kar hudo, potem pa ta občutja minejo.

Moji nasveti: dihanje, dihanje in še enkrat dihanje - to je najbolj pomembno, da lažje preguraš skozi popadke, in če pravilno dihaš se hitreje odpiraš in je hitreje vsega konec, pa še o bolečini ne moreš razmišljati, ker si osredotočena na to, da boš pravilno dihala. Pa še nekaj, če boš čez rok, tako kot sem bila jaz, ti svetujem parno kopel senenega drobirja (po 39. tednu), veliko sexa in malinovega čaja in ko dobiš popadke, spij ricinus. Jaz sem ga spila kar brez popadkov, zvečer preden so me zadržali v porodnišnici in sprožili. HB, saj sem se s pomočjo ricinusa odprla na 4 cm!




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>