ronja
|
Za prvo službo moramo včasih vzet tudi kaj, česar sicer ne bi. Sama sem s prvo službo imela srečo, da mi je padla v naročje, vendar večina ljudi te sreče nima (vse pa tudi ni sreča, saj navsezadnje te izberejo...) Lubi je za prvo službo delal nekaj, čemur v naši stroki rečemo "komerciala", na kar se mu je že sama misel upirala, sploh ni hotel tega delat... Pa je. Tudi zato, ker sem mu rekla, da naj gre delat karkoli, ker sem videla, da to, da ne dela, pušča večje posledice kot pa če bi delal nekaj, kar mu ni všeč. In ugani kaj! Na koncu je bil pri tistem osovraženem delu izredno uspešen! Se naučil točno tiste stvari, ki so mu manjkale in precej dozorel. In našel kmalu drugo službo, ki jo ima rad. Ki je ne bi nikoli tako dobro delal, če ne bi bil prej v tisti "neljubi" službi.
Ne mislim ti očitat izbirčnosti, popolnoma razumem, da ti ni do kelnarjenja in da se ne vidiš v čiščenju, tudi jaz se ne, prav tako si resnično ne želim it v komercialo. Pa vednar - če ne bo drugega, bom pač začasno delala tudi to in vem, da mi ne bo hudega. NI to moja sanjska služba, ampak živet je treba. Saj to ne pomeni, da boš do konca življenja v komericali - ampak pač da boš namesto doma žalovala nad usodo nekaj zaslužila tačas. In kupila možu čelado, čevlji lahko počakajo, se da kolesarit v supergah, če ni denarja;).
Sama sem vedno dobila odgovor, da sem preveč izobražena - in včasih res nisem vedela, a se naj zlažem, da imam nedokončano šolo? Za najvišjo izobrazbo vem, da jo je v večini služb boljše skrit, če se da. Ta problem je imel en čas moj oče...
Pa ne obupat tako hitro! Službo iščeš šele 3 mesece, od tega sta dva dokaj mrtva - čez poletje bolj malo zaposlujejo (razen v gostinstvu, kar ti pa ne leži), ker so ljudje na počitnicah. Naj ti prošnjo pogleda še kdo drug - več oči več vidi. Verjamem, da je tvoja prijateljica super duper, ampak vseeno ko pošiljaš prošnjo na različne konce, je fajn, da je tudi malo razulično napisana, nekje bojo hoteli ene lastnosti, drugje druge. Vsekakor mora bit brez ene slovnične napake, preglej še enkrat, škodit ne more.
ko boš povabljena na razgovor, si prej na netu preberi vse, kar dobiš o tej firmi in pokaži veselje do dela. Če te nihče niti na razgovor ne povabi, je vseeno zelo možnot, da tvoja prošnja ni najboljša. Ko sva midva pogledala kolegovo prošnjo, sva bila čisto paf! Pa je iz iste stroke, ampak še midva, ki se ne spoznava na to niti malo, sva videla, da je zanič in po tem ga ne bi nikoli povabila na razgovor (in s tisto prošnjo ga res nikoli niso). POtem sva mu pomagala spremenit prošnjo in so ga povabili na razgovor zelo kmalu ... Se splača to res ornk pogledat. lahko tudi kličeš tja, kjer bi rada delala, če se obeta kako delavno mesto. Mogoče ga ne bojo imeli zdaj, se jim bo pa odprlo čez mesec ali dva, ko bo ena povedala, da gre na porodniško. Upanje umira zadnje! Veliko sreče ti želim, mene čaka vse to čez dobro leto...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Odvisno zdaj od tvojih ciljev... Mogoče se boš na začetku morala zadovoljit z manj, z manjšo plačo, z ne tako zaželjeno zaposlitvijo... Sploh pa ljudje, ki so starejši npr. in morajo skrbet za družino, opravljajo včasih tudi dela, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne bi smeli opravljat, pa jih vseeno. 
Sem in še vedno iščem - bi delala marsikaj, tudi čistila. Še za tajnico me zaradi izobrazbe ne vzamejo, pa imam iz študentskih let izkušnje s takšnim delom. Sej z magisterijem si tako lahko samo kej obrišem!!! 
