Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: benika
z eno plačo nama ne bo šlo.
A dej no dej. Šlo vama bo, brez skrbi.
Brez zamere, Benika, ampak če jima je ostala ena minimalna plača in en ne najvišji otroški dodatek, najemnina s stroški pa znese najmanj 400€... kakšen je recept za preživetje 3-članske družine s cca. 150-imi € na mesec? Presegajo namreč vse cenzuse za državne/socialne pomoči (vključno z RK in Karitasom), 150€ pa ni dovolj niti za hrano (v LJ večinoma pač ni vrtov, njiv in hlevov - za home-made hrano), kaj šele za osebne položnice (vrtec, dodatno zavarovanje, potencialne zdravnike) in minimalni "luskuz" (oblačila, obutev, osnovna negovalna kozmetika - pod kar spadajo šamponi, tamponi in podobno).
In ne, Ronja - že dolgo ne drži več, da vsi z veseljem pomagajo. Približno 75% je takšnih, katerim se dejansko zasmiliš (saj ne, da bi to hotel, pa vendar), vendar ti ne morejo pomagati, ker so sami v enakem/podobnem položaju ali pa bi njim zmanjkalo za osnovo, če bi dali/posodili tebi. Od preostalih 25-ih % pa jih 20% reče, da nimajo, čeprav imajo. Popolnoma drži, da niso dolžni pomagati, a po drugi strani naj bi bili ravno prijatelji/bližnji sorodniki tisti, ki naj bi prvi v vrsti priskočili na pomoč v takšnih primerih. Je pa marsikaj odvisno od dejanskih odnosov in predvsem od pogostosti kontaktov - ne moreš namreč nekoga, s komer se komaj kaj družiš, po nekaj mesecih poklicati in ga vprašati za denar/hrano/karkoli. Tistih 5%, ki ostanejo, pa pomagajo - z dobrim namenom, s srcem in kolikor lahko, a če v svoji okolici ravno nimaš premožnih ljudi, potem ti tudi tista njihova pomoč pomaga ravno toliko, da tvoj otrok ni lačen in bos, ti pa si še vedno (skoraj). Za dejansko prebroditev krize (do takrat, ko ponovno najdeš zaposlitev in dobiš prvo plačo - če jo v današnjih časih sploh dobiš) pa večinoma potrebuješ solidnejši znesek, za katerega pa pri bankah nimaš možnosti, pri svojih bližnjih pa tudi ne. Od teh 5-ih % namreč ni niti desetinke %, ki bi zate vzela kredit (kakor je bilo včasih - s poroštvom).
Tako, da - ja, to je problem. In Darja - nimam rešitve zate. Žal. Lahko ti predlagam edino to, da istočasno iščeš tako zaposlitev, kakor tudi cenejše stanovanje. Če boš dobila zaposlitev, potem ostanete, kjer ste. Če je ne boš, se preselite v cenejše (žal večinoma to pomeni tudi v slabše, ampak na cesti pač ne morete biti) stanovanje - pri čemer pa je danes problem tudi to, da se večinoma zahteva vsaj varščina (za katero nimate), če že ne predplačilo.
Ne vem, kako boste rešili... gremo pa lahko ta vikend na eno kavo (jaz častim - pa ne razumi tega narobe) in poskusimo najti vsaj minimalno rešitev, če že ne popolno.
|
Natisni
Totalni šok. tega sploh nisem pričakovala, zadelo me je kot strela. Doma imam 3-letnega fantka, živimo v najemu, že za zdaj sem iskala kako možnost da bi dodatno kaj zaslužila. Znam šivat, delam voščilnice, rišem/slikam,...no, zdaj sem ostala še brez primarne zaposlitve. Bila je prva služba v katero sem zelo z veseljem hodila, se tam super z vsemi razumela, zdaj tega ni več. V to službo sem prišla iz porodniške, prej sem delala dooolgo v gostinstvu in bila sem v nebesih, ko sem končno odšla ven iz gostinstva, kamor sem vsak dan šla z največjo muko. To službo sem si našla sama, brez vez,...prišla na avdicijo, naredila nekaj izdelkov in bila izbrana kot najboljša, brez vsakršnih izkušenj na tem področju...zdaj pa bom ostala brez...čisto sem na dnu, žalostna, šokirana,.....
. 
