Perunika
|
IZVIRNO SPOROČILO: amorcek imela sem idejo, da bi res šlakar malo tja pa sm in enostavno vprašala: dober da, a iščete koga za delo?:D...nevem sicer kako bi to izgledalo:S ideja je bila Samo moj dodatek k tej temi: ko sem še sama iskala delo, nisem premogla toliko samozavesti, da bi se šla kar na slepo ponudit v kakšno podjetje. Žal. Zdaj, ko sem na oni strani oz. sama svoj šef (in od moža ), pa vidim, da bi prej dobila delo itn. Zdaj pa iz izkušnje in nove perspektive (z druge strani) gledam drugače. Raje zaposlim (to se je tudi zgodilo) nekoga, ki mi sam pride povedat, kaj zna in kaj bi rad delal oz. se pride pokazat. Imam dve izkušnji: dve skrajnosti: oba sta sama prišla do nas. Prvi, srednjih let, prijavljen na zavodu par let (z diplomo VII st. po starem) in kao ful obvlada, izkušnje v tujini ... po enem mesecu uvajanja se je izkazalo, da ne zna osnovnih stvari, ni pokazal nobene samoiniciativnosti, delo mu je bilo treba s prstom pokazat,... Sem mu rekla, naj si zapisuje stvari, ker vem, da je veliko informacij pa mi reče, da si bo zapomnil. Je, tako da čez pol ure ni vedel nič. Po enem mesecu sva mu z možem obzirno povedala, da naj fajn razmisli ali je tako delo zanj in da pri nas na tak način ne bo delal. Drugi pa je mlad fant (18let), stara mama je vprašala zanj ali bi lahko delal pri nas čez počitnice. Je prišel in že po par stvareh, ki jih je povedal o sebi, kako razmišlja in kake načrte ima za naprej v življenju je bilo slutit, da je v redu. Ko pa je prišel delat, sploh nisva mogla verjet, kako je fant sposoben, hiter, uslužen, prijazen do strank (kar oni prejšnji ni bil ravno preveč), se hitro učil, dal kakšno idejo, kako bi lahko kaj boljše naredil... In sem mu že rekla, da ga bomo zaposlili, ko zaključi s šolo, če bo le hotel delat za nas. Toliko v razmislek vsem, ki nimate poguma it na slepo se predstavit potencialnemu delodajalcu. Vsem , ki iščete želim veliko poguma in vztrajnosti, da boste dobili delo, ki je pravo za vas.
|