|
RE: Saj ni res, pa je... 9.8.2011 12:34:57
|
|
|
|
Poka
|
Ne samo, da imam takega brata, poznam še ene par podobnih zgodb... Em... pri vseh je isto to, da so mame bolano navezane na svoje otroke, pa ne vem, če jih imajo tako rade, bolj to, da so sebične in se bojijo, da bodo ostale same... Iščejo vedno neke izgovore... Boljše da ti ne povem - moj brat bo star 23 let in zdaj menda dela šolo, prej je pa tri srednje zamenjal.. In je mama klicala mene in mojega fanta, da ji pomagava razmontirat kuhinjo, on je pa spal in je rekla, da je bolan. Sama je dol tolkla elemente, pa ima 43 kg... in še 160 cm ne. Spal je do treh, pol je šel s kolegom na kavo - mi smo pa delali in me je bilo tako sram pred mojim, da ti ne morem povedat. Izpit za avto sem delala ful dolgo, ker nisem imela denarja, pa sta se moja dva pred mojim oknom pogovarjala, da ga nikoli ne bom naredila - kao, da nisem sposobna... Vmes mi je zmanjkalo denarja, študirala sem, pol leta sem šparalqa, da sem lahko potem spet nekako vozila v enem kosu... BTW motor vozim že od 15. leta in sem si ga sama kupila... Mojemu bratu sta pa plačala izpit za avto, avto mu posodita kadarkoli (in to BMW, ki sicer ni nov, ampak ko je bil kupljen, sta dala za avto vse kar sta imela). Zdaj sta brez službe, oba, v penziji še nista, pa sta morala malega peljat v Avstijo po cunje in to ne katerekoli - smo mogli iskat kje prodajajo znamke... Vse sta plačala ona dva. Da ne govorim o tem, da je fotr dal bratu skor celega jurja denarja, da je vložil v stavo - na spletu igra poker... Na njegovo veselje in trenutno srečo je sicer znesek pomnožil z ene 5, ampak po desetih letih igranja pač moraš imet malo sreče... Kam pa taka vzgoja pleje, pa bog ve... Jaz se na tvojem mestu ne bi vmešavala, čeprav je meni mojega brata tud žal in še vedno upam... ga imam rada in bil je najlepši dojenček in ni slaba oseba, ni agresiven, samo še vedno živi v oblakih... Malo se je popravil, sicer... Ni čist popoln debil, pravzaprav je precej inteligenten ampak bi bilo fajn to usmerit v pametne stvari, kar se zavedam da se bo zelooo postopno in počasi dogajalo. Mogoče bi na tvojem mestu razčistila z mamo. Ona more prekinit popkovino... Moja tašča tudi še ni z enim od otrok, pa sploh ne živijo skupaj... Svakjinja je že kar malo starejša in se mi v bistvu smili, ker kasneje če ne znaš bi tsamostojen, imaš lahko hudo življenjsko krizo... No, jaz bi na tvojem mestu tudi postavila meje. Mene se v bistvu ne upajo sploh vprašat za določene stvari... Moj brat me je vprašal za moj avto, ki si ga zelo želi vozit - je zelo atraktiven avto, ampak sem rekla ne. Prvič mu nočem popuščat, drugič pa če ga sesuje, kar bi bilo precej verjetno, so stroški popravila za tak avto precej višji od same vrednosti avta... Tudi jaz sem mogla precej naredit, da sem ga dobila. Ko sva z mojim gradila, pa bi potrebovali fizično pomoč moških, pa bi bratu plačala, ga ni bilo od nikoder... Ni bilo nikogar, javile so se moje sestrične, da bi pomagale... Punce? Halo? Sicer pa vsi smo odraščali in smo marsikaj narobe naredili, s to razliko, da eni odrastejo eni pa nikoli ne...
|
|
|