ronja
|
Hm, se strinjam s kalbom: vsi pravite, da ima punca še čas, vendar pozabljate, da fant pa ni več tako rosno mlad, da bi rabil še ne vem koliko se zdivjat - star je 31 - večina vas je pri teh letih verjetno že imela otroke. Verjamem, da si jih ne želi in verjamem, da si ona jih in noben od njiju ni za to kriv. Vseeno pa: pravi, da mu ne teži skoz z otroki, ta debata vznikne 1x na pol leta (kar se meni zdi normalno, če si nekaj tako zelo želiš), fant pa ves čas pravi, da "enkrat pa bo"... Lahko da bo res, vendar ona tega ne more zagotovo vedet. Ni pa fajn takole čakat, po moje... Še rečt ne smeš nič, da ne bo kao skoz teženje... (Ne vem, če se prav spomnim, se mi zdi, da je on enkrat že bil kao za, da ukineš tabletke in si potem šla na njegovo željo delat splav - če je to res, potem ta punca definitivno ne izsijluje z otrokom, saj je kljub dogovoru bolj spoštovala njegovo željo kot svojo).
Skratka tudi jaz navijam bolj za to, da se res dokončno pogovorita. Ne kdaj bi on imel otroke, verjamem, da tega še ne ve - bolj zakaj si jih zdaj še ne želi, kaj bi rad še doživel, izkusil, prej, česa se boji,...
Lahko da bom čisto mimo udarila, ampak med vrsticami vajinega pogovora sem jaz razbrala, da se on zelo boji, da bi ga ti zapustila - in če bi imela otroka, bi ga oba zapustila in bi bil 2x zapuščen. Tako pa ti ostajaš z njim, dokler nimata otrok, ker te to nanj veže, ker jih hočeš imet z njim. Ko jih boš imela, te pa kao ne bo več nič vezalo in boš kar šla - pa še otrok in ker ga bo verjetno vzljubil, mu bo 2x hudo. Jasno, da to ni res, ampak lahko da se on tega boji. In če se boji, moraš te strahove vzet resno in mu pokazat, da ga imaš rada in bi z njim ostala zaradi vsega, kar ti je na njem všeč in mu vse to povedat. Da je edina stvar, ki te res odvrača od njega, to, da ne veš, ali bo sploh kdaj želel imet otroke s tabo. In mu poizkušaš razložit, da te bo otrok kvečjemu bolj vezal nanj, ne pa manj. In da seveda bo en čas dobil manj tvoje pozornosti (to je pač dejstvo), ampak bo pa dobil otrokovo, ki ga bo tudi imel rad in vse skup pride v eno tako harmonijo skup. Da ni otrok nek razdiralec odnosa.
Če ni posredi ta strah (ali kak drug), ki ga lahko s pogovorom in zaupanjem odpravita, potem pa ima verjetno Nenya prav: da je bil to samo izgovor, da se boš počutila malo krivo, ekr si tisti teden šla od njega. V tem primeru pa nimaš kaj praskat: on si ga ne želi in želi samo tebe, ampak ti brez otrok verjetno ne boš srečna, če si jih tako zelo želiš. Tu nimamo kaj, to je nagon. Težko se prepričaš, da boš srečen brez seksa, če ti je pač to všeč. Isto je z otroki - oboje je nagon in zatiranje navadno prinese deviacije.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
). 
sva skupaj že več kot 9 let... No če boste brskali po moji preteklosti, boste videli skozi kaj oz. kaj vse sem že dala skozi, pa nevem...še vedno vztrajam. 
. Fanta s katerim živiva skupaj že 5 leto, nama gre drugače super, se imava rada, nisva neka romantika (obojestranko) pa vendar uživava. 
, crkljanje, čas za sebe, za prijatelje, hodiva na morje, na potovanja... (ne kopava se v denarju, ampak z njim znava) si privoščiva. 
. Ko se zgovarjava kako bo ko bova mela svoje otroke sodeluje, ima lepe ideje, pove kam bi vse šli, kako bi to on naredil...itd... pa vendar svojiih pa ne "upa" imeti? 
prestavljala, se vrnila, 
) 
