Patrisha
|
jaz ocitno nimam pojma o dojenju mi2 se dojima na cca. 2.5 h od 15 do 30 min.. odvisno kak kdaj.. ampak med enim in drugim dojenjem mam zizo tak trdo da joj in ze rahlo boleco ?? zdaj nvem al morem podojit na eni + drugi, al samo eni in potem drugo rundo na drugo zizo al ce rajsi zacnem crpat... ce mi zna dat kera kak pametni odgovor, ker moja patronazna kr nekaj flanca Kako preprečevati zastojno vnetje (mastitis)? Včasih so lahko vzroki zelo banalni, kot npr. ročaj nahrbtnika ali varnostni pas, ki pritiskata na določeno mesto na dojki do resnih vzrokov: da si mati preveč prazni dojke (dodatno stimuliranje z iztiskanjem, poleg dojenja), otrok preskoči obrok in takšnih, ko vzrokov enostavno ne moremo odkriti (in jih iščemo v življenskem stilu - premalo počitka, prehiter tempo, stres). Zastojno vnetje (mastitis) je bakterijska okužba v dojki, ki se lahko pojavi pri doječih materah. Mastitis se lahko pojavi tudi pri nedoječih materah, nosečnicah in celo pri majhnih otrocih. Nihče ne ve natanko, zakaj nekatere ženske dobijo mastitis, nekatere pa nikoli. Do bakterijske okužbe lahko pride preko razpokanih in ranjenih bradavic, toda tudi ženske, ki nimajo ranjenih bradavic lahko vseeno dobijo mastitis. Razlikovati moramo pojma "mastitis" in "zamašeni mlečni vod". Zamašeni mlečni vod ne potrebuje zdravljenja z antibiotiki, medtem ko so za zdravljenje mastitisa pogosto (toda ne vedno) potrebni. Zamašeni mlečni vod nakazuje boleče in oteklo mesto na dojki, pogosto pospremljeno s pordelo kožo. Mastitis pa spremljajo še vročina in simptomi, podobni gripi in zelo hude bolečine v dojki. Včasih je težko ločevati med zamašenimi mlečnimi vodi in mastitisi, vendar zamašeni mlečni vodi pogosto vodijo v mastitis. Zdravnik diagnosticira mastitis takrat, ko je v dojki boleče, otrdelo in oteklo mesto. Če ima mati vročino brez zgornjih znakov najverjetneje ne gre za mastitis. Tudi simptomi gripe in vročine sami niso dovolj, da se določi mastitisno vnetje v dojki. Močna, kljuvajoča bolečina v dojki, brez otrdelega, oteklega mesta tudi ni mastitis. Takšno bolečino verjetneje povzroča glivična infekcija in je ni potrebno zdraviti z antibiotiki. Najpogostejši vzroki za nastanek mastisa so: slabo in nepravilno pristavljanje in neredno, ne dovolj pogosto sesanje dojenčka. Zamašeni mlečni vodi lahko nepričakovano nastanejo v času 24 do 48 ur. V času, ko je vod zamašen je dojenček lahko pri dojenju na tej strani bolj nemiren, siten ali dojko celo zavrača, saj je tok mleka drugačen kakor je navajen. Zdravljenje zamašenih mlečnih vodov Zamašeni mlečni vod se najhitreje odpravi tako, da: 1. nadaljujete z dojenjem tudi na prizadeti dojki 2. bolj pogosto dojite na prizadeti strani 3. otroka dojite na prizadeti strani tako, da ima lička naslonjena na predel, ki je otrdel in boleč in menjamo položaje med samim dojenjem, tako da otrok izprazni vse predele v dojki 4. med hranjenjem dojenčka nežno masirajte in stiskajte dojko 5. na prizadeti predel dojke položite topel obkladek ali v pleničko zavit termofor 6. mati z zamašenim vodom ali mastitisom naj kar največ počiva, otroka vzemite s seboj v posteljo in "gnezdita" 7. včasih se lahko za zamašen mlečni vod zamenja boleč mehurček na bradavici, ki je v bistvu zamašena, vneta lojnica. Tak mehurček prebodite s sterilno iglo in iztisnite zobni pasti podobno snov. Če ne morete tega storiti sami, obiščite zdravnika. Če se zamašen mlečni vod ne pozdravi v 48 urah, obiščite zdravnika. Zdravljenje mastitisa Če ima mati simptome mastitisa več kot 24 ur, mora mati obvezno k zdravniku. Zdravnik bo predpisal terapijo z antibiotiki. Če mati še nima simptomov več kot 24 ur, se antibiotik lahko predpiše, toda materi se svetuje, da počaka, preden začne jemati zdravilo. Če se simptomi v naslednjih 8-12 urah poslabšajo (več bolečine, povečanje pordelega mesta, povečanje zatrdline), potem mora mati začeti s terapijo z antibiotiki. Če se materi stanje po 24 urah ne poslabša ali ne izboljša, mora tudi začeti s terapijo z antibiotiki. Če simptomi mastitisa pojemajo, potem ni potrebe po terapiji z antibiotiki. Kljub zdravljenju se simptomi lahko vlečejo še naslednje dva do pet dni. Vročina ponavadi pojenja v času 24 ur, bolečina v času 24 do 48 ur, rdečina lahko ostane tudi še cel teden ali dalj. Ko se enkrat začne stanje izboljševati (z antibiotiki ali brez), se mora izboljšanje nadaljevati. Če se simptomi spet poslabšajo, mora mati obiskati zdravnika. Zapomnite si: Vsekakor nadaljujte z dojenjem, čeprav je lahko zelo boleče. Če je dojenje preveč boleče, na prizadeti strani mleko nežno iztiskajte in pričnite s ponovnim dojenjem takoj, ko bo mogoče. Nadaljevanje dojenja pripomore k hitrejšemu ozdravljenju mastitisa. Mastitis ne predstavlja nobene nevarnosti za otroka. K boju z okužbo lahko pripomorejo topli obkladki, veliko počitka, tudi povišana telesna temperatura. Povišano telesno temperaturo zdravite le, če je vaše telesno počutje zelo slabo ne pa zato, ker imate vročino. Po posvetu s svojim zdravnikom vzemite sredstva proti bolečinam, ki so združljiva z dojenjem. Zdravila vam lahko predpiše le zdravnik. Antibiotiki, kot so amoxycillin in enostavni penicilini so za zdravljenje mastitisov pogosto neučinkoviti. Potrebni antibiotik je tak, ki je učinkovit proti bakteriji, imenovani Staphylococcus aureus. Učinkoviti antibiotiki zanjo so: Cephalexin, Cefaclor, Cloxacillin, Flucloxacillin, Amoxycillin-Clavulinic Acid, Clindamycin in Ciprofloxacin. Zadnja dva sta učinkovita tudi pri materah, ki so alergične na penicilin. Z vsemi temi zdravili je z dojenjem možno nadaljevati. Možni vzroki, poleg bakterij, za mastitis ter zamašene vode so tudi: - dojenček je preskočil obrok - ker je spal dlje kot ponavadi ali je bil hranjen po steklenički in so materine prsi prepolne - dolgotrajen pritisk na prsi - pretesen modrček, pritisk materinega prsta med dojenjem (mnoge matere se bojijo, da dojenček med dojenjem ne more dihati in s prstom pritiskajo na tkivo) - nepravilno pristavljanje dojenčka - dojenček zagrabi le bradavico in dejansko ne sesa dobro, kar povzroča zastajanje mleka - mati je prezaposlena in premalo počiva. Takoj, ko opazite zamašen vod ali prve znake mastitisa začnite z domačim zdravljenjem: s hladnimi obkladki si lahko blažite bolečino, s toplimi obkladki pa si pomagajte tik pred podojem, da mleko lažje steče. Kaj pomaga? Najprej in še posebej: počitek in še enkrat počitek. Nato - pogosto dojenje (brez dodatnega črpanja) le na otrokovo zahtevo, še posebej je dobro, da kakšen dan vedno začnete s podojem na boleči dojki, ko otrok še močno sesa. Nato - zelo zelo nežna masaža v bolečem predelu (ki ga prej pogrejete s toplimi obkladki), le s konicami prstov, najbolje pod toplim tušem. In ne nazadnje - sprememba položaja med dojenjem, poskusite otroka dojiti sede, če jo ponavadi dojite leže ali obratno. Za zamašene mlečne vode je odličen tudi (začasen) položaj, ko otroka položite na hrbet, na posteljo, z malce privzignjenim vzglavjem (npr. na blazini), se nad njim splazite na vse štiri in mu ponudite dojko v "prostem padu". Sliši se smešno, vendar je to položaj, kjer prav nič ne pritiska na dojko (ne modrček, ne položaj otroka, ne materini prsti,...) in je odličen za odpravljanje zamašenih vodov. Dojite pogosto, predvsem na prizadeti strani, čeprav je dojenje boleče. Menjajte položaje pri dojenju in vsaj enkrat med obrokom postavite otroka tako, da je njegov nosek v smeri zamašenega voda. Če je le mogoče, za nekaj dni prenehajte nositi modrček, predvsem pa čimveč počivajte. Če nimate starejših otrok ali neodložljivih obveznosti, se z dojenčkom kar preselite v posteljo. Mnogokrat so ponavljajoči se mastitisi tudi opomin, ki ga telo pošlje materi, naj upočasni ritem, naj več počiva in se bolj posveča dojenčku. Kadar se pojavi mastitis kmalu po že prebolelem mastitisu, je to skoraj vedno znak, da se vaše telo ni znebilo prve infekcije. Če se zamašeni vodi ali infekcije pojavljajo pogosto, potem je to znak, da je nekaj narobe z materinim splošnim zdravjem ali življenjskim stilom. Prepričajte se, da se zdravo prehranjujete, da popijete dovolj tekočine ter da dovolj počivate.
|