Nina33
|
Helou! En lep pozdrav vsem, sem malo v zaostanku klele (še Februark ne folgam več ) intut zdejle bom na hitrco: Porodno zgodbo "častim", če vam je prav al ne (kar skopirano ker se mi ne da še enkrat pisat ): V soboto (29.1.) sem še pridno okol špancirala in se klele gor hvalila, kako bom še žurke mela, ane , v nedeljo ob 6-ih, ko me je prestolonaslednik prišel zbudit, sem imela pa mal čudn občutek v trebuhu. Pa nisem vedla, al je "samo" poln mehur al sem od prejšnega dne zmatrana (verjetno je tut to, de sem šla pod kovterček v soboto ponoč mal pripomoglo, a ne ) - grem na WC in res kar odleže, pa pozabim mal na vse skup. Pa me okol sedmih, pol osmih spet neki čudno zvija, grem na Wc (ene 3x ke do pol devetih - naravni klistir zgleda) in si mislim "Presnete krvavice..." (ki sem jih jedla v soboto prav veselo ). Poj si lase umijem, zajtrk/malico naštimam... Pa me neki pika po trebuhu, grem na uro gledat - na 7, 8 minut, pa ne prav močno...Si mislim: "Zih so lažni..." al grem vseen še CDje in knjigo fliknt v torbo za v P. Ob 10:15 se odpravimo h kolegici na obisk, sem sinetu že več ko teden obljubljala, de bo konjičke božal, vržem torbo v ptljažnik, ker se je špikanje "zgostilo" in postalo rahko moteče pa sem si rekla, de se gremo pokazat, če ne bo nehalo... Opravimo obisk, tam me že ene parkrat mal bolj stisne, a ni krize. Pokličem mojadva, de bova Šimna dostavila, ker se greva mal pokazat . Pa se špikanje mal stopnjuje in zato greva kr do P, ko malega oddava (sem hotela še domov po polnilec za telefon - sem imela skor čist prazno baterijo). On 11:40 dobiva na rampi pr parkplacu pred P listek, se sparkirava, vazameva torbo in greva počas prot P. Vmes ene 2x mal počakam, ker me je fletno zvilo, tako de me na recepciji sprejme s stavkom. "O, a so popadki, sem vas vidla počakat !" Se ji posmejem, de mal jih je pa res, pa prav, de dokler se smejem še ni hudga . Se vsedeva dol, me pridejo iskat, Moj ne ve, a nej se naštima z v porodno al za it, pa lepo čaka... Mene dajo na CTG, odprta 6 cm, otrok lepo "postavljen" za ven, izpoljnujemo "obrazce", mi rečejo, de še kanilo vstavijo, poj pa mojga pokličejo. In mi pride kanilo vstavljat in išče žilo... Glih ko že hoče pičt začutim nov popadek - ga počakava. Proba drugič - še en popadek, spet počakava... Tretjič - isto, s tem, de je bil kar hud popadek , počepnem na mizi, se predre mehur, baje je bila že glavica vidna (HB je ena vmes šla po , drgač bi vse zamudu ), mi moj pomaga se mal uležt, de mi (končno) vstavi kanilo, grem v čepeč položaj ko pride nov popadek, ubogam babco, ki mi pravi, naj ne potiskam, samo diham (ta del mi je bil najtežji) in "dobimo" glavico ven, v naslednjem popadku pa Nandeta . Nisem dojemala, res . Pa moj ljubi je še dodatne pike dobil, ker je takoj, ko se je pobč rodil rekel babci, če mi ga da na trebuh (prva ga ni dala, ) - mu je razložila de čist kuj, samo usta in nos spuca (tut z rok ga ni dala ). In sem ga že imela na trebuhu, je nehal jokcat kot bi odrezal . No, poj sem mu pa še popkovino prerezala - moj ni za take . Pa čisto malo sem se strgala po stari brazgotini (za 1 al 2 šivčka). Pa vmes enkrat se je posteljica "porodila" - komi vedla,kdaj... Pa ko je bil "porihtan" in oblečen, se je takoj priklopil in se ga napil . In spal poj. In se nič drl... Ma, izredno nezahteven otrok, res...Bi lohka 10 takih - čeprav moj pravi, de ne ve, če bo še ker, ker neče, de mu v avtu rodim, ker ga bo kap . Eko, spet en roman, de naute čist pozable . Drgač smo pa dobro, presegel je mejo treh kil že , se polno doji, veliko spi, ponoči ga malo krči hecajo, a ni tako hudo . Starejši brat ga je pa tudi lepo sprejel . Antoninap - si že v Rimu? Ostale pokomentiram kasneje enkrat. Mogoče .
_____________________________
There's nowhere you can be that isn't where you're meant to be. ~~John Lennon
|