babi2
|
missD, sem mama, no ja, tudi tašča in edino kar imam v mislih, da pomagam hčeri in njenemu možu, ker je življenje z majhnim otročkom bistveno napornejše. Tudi sama nekoliko pospravim po hčerinem stanovanju, obesim, poberem perilo, predvsem pa skuham, pomijem in majceno tudi pocartam vnučko. Glej, glej, tudi hčerki sprva ni bilo prav, da pospravljam in brkljam po njunem stanovanju. In ni mi šlo v glavo ZAKAJ! Šele čez čas sem prišla do ugotovitve, da ima hčerka slabo vest, občutek krivde, ker me "obremenjuje" z obveznostmi, ki bi morale biti njene. Ko sva to glasno povedali in ko je razumela, da res naredim iz srca in z veliko volje (pa nikakor nisem obsedena s čistočo), je to razumela in problem je razrešen. Seveda s prošnjo, da mi pove, če jo bo karkoli motilo. Itak da kakšno posodo tudi napačno spravim, človek se vedno uči. Razumem, da ne želiš pomoči tašče. Ampak vprašaj se ZAKAJ. Če imaš občutek, da vdira v vajin osebni prostor, ji samo povej, kaj naj naredi, tako ne bo samodejno brkljala naokoli. Hm, madona, vročemu štrudlu za fruštek se pa še jaz ne bi odrekla. Vem, da si čudovita mama dveh škratov, ampak superženska pa tudi nisi , pusti se malo razvajati
|