ronja
|
Iskreno: TUDI fizična privlačnost je pomembna, ja. Zelo pomembna, če govorimo o partnerskem odnosu. V bistvu celo nepogrešljiva, če hočeš res dober odnos. NI pa to edino, kar je pomembno. Veliko stvari je nepogrešljivih za partnerskih odnos in ne moreš rečt: pa saj imam vse ostalo, to mora bit dovolj... Ni dovolj, če nimaš vseh potrebnih pogojev in privlačnost je pač eden od teh pogojev, pa kakorkoli obračamo. Ni pa res, da so samo barabe privlačne. Res pa je, da so lahko tudi barabe privlačne. Pa da dostikrat ljudje, ki ne dajo nič na nič drugega, dajo veliko na videz in obratno (tisti, ki dajo veliko na pamet, ne dajo nič na videz, recimo). In je tudi res, da so včasih ultra pošteni fantje rahlo dolgočasni, ker so tako hudičevo predvidljivi in gredo vse po reglcih, kar pa ni vedno seksi (tudi ženske si želimo kdaj kršit pravila, tudi nam je fajn, če ne seksamo samo v postelji pri ugasnjeni luči, itd... ). Tako da: oboji imajo point. Če je zelo dobrodušen dečko zelo neprivlačen na pogled, bo imel seveda probleme. Lahko najde deklico, ki bo videla skozi vse tisto in ga vzljubila in ji bo postal seksi, lahko pa bo ta deklica prej, predno se to zgodi, zagledala nekoga, ki ji bo v trenutku zašibil kolena in se potem pobirala z rabitim srcem, če bo to slučajno baraba ali pa imela par otrok in živela hapili ever after, če ta luštni dečko ne bo baraba. Seveda, poenostavljeno, ironija, kar hočeš... Ampak v principu svet ni črnobel: niso vsi lepi ljudje zoprni po duši; nekatere raziskave celo trdijo nasprotno: da so ljudje, ki so bili lepi otroci/najstniki..., bolj samozavestni in imajo zato manj kompleksov in so manj težki... po drugi strani so pa lahko vzvišeni in tečni - to je pa vse odvisno od posameznika, na kateri strani je. Nekateri se sploh ne zavedajo, da so lepi, drugi mislijo, da so krasni, pa niso bogvekaj (zame, no ). Druga stvar je pa to, da imajo vsake oči svojega malerja. Neke splošne smernice seveda so, vendar pa smo si zelo različni: meni so seksi natlačeni krivi zobje, moji kolegici pa taki, da imajo razmak vmes, recimo. Nobeno od tega pa ni splošno sprejeto kot lepo, ampak nama so taki bolj všeč kot tisti "popolni". Pa tega je potem ogromno. Enim so všeč malo bolj okrogli, drugim bolj suhi, itd... Če pa si res zelo zelo proti nekemu ekstremu, pa seveda težko najdeš nekoga, ki mu bo ravno ekstrem všeč. Ker če pogledaš tako neobremenjeno, je to čisto naravno: ženskam pač ni všeč moški, ki je "švoh" in je ne bo mogel branit - pa naj bo to zato, ker je ves žgoljav, ali pa ker je tako debel, da mu preti kup bolezni in še sebe komaj okoli premika, kje bo še njo (kar je mimogrede seksi: ne predstavljam si bit z moškim, ki me ne more odnest in vršt na pojstlo ). Kako jo bo tak moški varoval? In mislim, da si večina žensk želi čutiti varno ob svojem moškem, to je pač naravno: me ščitimo potomce, vendar si želimo, da jih nekdo ščiti z nami in da nekdo ščiti nas. To je tako zelo globoko v nas, da težko racionaliziraš, ker je nagonsko. Zato se nekatere želijo poročit, verjetno, ker jim to tudi pomeni neko varnost (druge jo pač drugače najdemo, različne smo). Kar se mene tiče, na splošno padam na precej atletske fante, pa noben od njih ni bil baraba, recimo (mam srečo, vem ). Pač padam na dobre fante, ki so mi še luštni (jako sam čudna;). In sem mislila, da mi pač debeli fantje niso privlačni, pa me je bilo kar sram pred sabo, da je tako. Ampak potem sem se pa enkrat kar zatreskala v enega debelušnega dečkota in takrat sem ugotovila, da ni bila postava tista, ki me je prej odbijala pri debelih, ampak tisto pomanjkanje energije, da se jim ni nič dalo, da niso imeli tiste eksplozivnosti, ki je meni zelo seksi... ta pa je vse to imel, samo pač rad je jedel (kar je pri meni itak plus, ne maram griž, ki vsak grižljaj najprej razbrskajo;), zato mi je bil luškan, ne glede na kile. Res pa je, da nisem nikoli padala na frajerčke, ne vem, mene je vedno nastopatvo odbijalo. Sem bila čudna pubertetnica . Finance mi pa nikoli niso predstavljale nekega argumenta za skoraj nič. Dovolj za jest sem vedno imela, tako da ne vem, kako bi bilo, če ne bi mogla preživet - v tem primeru bi verjetno drugače razmišljala. Ampak v naši situaciji, se mi zdijo čisto nepomembne, sploh kar se tega tiče. Ne bi pa želela imet fanta, ki bi samo na kavču ležal - ampak ne zato, ker ne bi nič zaslužil, ampak zato, ker ne bi nič počel, jaz pa rabim tiste iskrice v učkih, ko dela nekaj, kar mu je všeč. Pa navsezadnje: če si ti čisto iskren: bi ti bil z dobrodušno 120-kilsko žensko z gnilimi zobmi? No, vidiš... pa to ne pomeni, da padaš samo na lepotice in bogatašinje, ne?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|