trsica
|
IZVIRNO SPOROČILO: babynitka Dober večer so Tudi jaz bi se pridružila klubu februark katerih so deloholiki...tudi moj je ves čas vsaj z mislimi na šihtu...kadar mu pa kaj rečem jih pa poslušam da ne vem kako je če delaš, ker sem pač še študentka in ne hodim na šiht... v gimnaziji sva bila sošolca, tako da mi je rekel tudi že, da ima občutek, da ne bom zaključila faksa.sploh zdaj ne, ko bo prišla še štručka na svet. kot da se že brez da mi on to govori ne sekiram dost...sploh zato ker mi odkar sem noseča sploh ne gre ker se ne morem zbrat pa spravit za knjige. me pa moj tudi ves čas zbada, da sem se zelo zredila, da sem debela, da skos nekaj jem, da bi se morala nehati rediti... rekel je celo,kolikšen še mislim imeti trebuh...HALO - kot da imam kaj veliko vpliva na to... mi je pa tudi rekel, da mi bo po porodu kupil motivacijske hlače, da bom vedela kok morm še shujšat. ne vem kaj naj si mislim...res je, da se ves čas nekaj zafrkava-samo meni to njegovo zbadanje ni nič smešno... no...dovolj o tem...malo sem vam morala pojamrat...paše malo spravit vse to iz sebe... Midva sva imela enako situacijo v prvi nosečnosti. Pa še kar nekaj let starejši je od mene. To, da ne razume, kako je biti noseč in kako se spreminja telo, mi je razumljivo. Ampak bi lahko povedal na kakšen bolj kulturen način. Vsekakor si postavi svoje prioritete (ki v tem treutku ne morejo biti, da doštudiraš ali shujšaš) in jih pelji dalje ne glede na njegove besede. In to mu moraš tudi povedat. Umiri se zdaj, da te po porodu ne prime depresija. Da se potem povežem na naslednji post: IZVIRNO SPOROČILO: vipercat eno vprašanje za vse, ki imate doma že kakšnega otročička. ali ste opazile, da se vaše obnašanje in ravnanje med nosečnostjo prenese na otroka (ali obratno, da ste se ve drugače obnašale med nosečnostjo zaradi njega)? primer: jaz sem med nosečnosatjo z tevvžem jedla samo krofe - mali je nor nanje, prebrala sem tono knjig (ki jih prej nikoli nisem maarala brati) in mali je čisti odvisnik od knjig. vedno je bilo veliko lkjubezni okoli mene v nosečnosti in mali je čisti otrok ljubezni, skos se objema, carta, vsakemu pove kako gai ma rad...po porodu so se oglasili ljudje, s katerimi nismo imeli stikov več kot desetletje in sedaj so čisto nori na malega in smo skos v kontaktu. sedaj med to nosečnostjo, je zadeva čisto drugačna, jedla bi samo sendviče, brati sploh ne morem, od rok mi gredo bol praktične zadeve (spet sem se lotila znamk, našla sem 50000 kosovno sestalvjanko in se je lotila), sem veliko bol živčna, tečna, razdražena... haha se vidi da bo punčara Jaz sem v prvi nosečnosti veliko prejokala. Name so izvajali pritiske, obračali moža proti meni, skoraj sva se razšla (je pa vse skupaj zelo pripomoglo k moji samozavesti). Imela sem ogromno energije, pa tudi jedla sem veliko in izpite delala za malico. Sinko je precej podoben. Joka za vsako nepravico/grdo besedo/če mu kaj ne uspe. Ima pa toliko energije, da ga tudi trening nogometa in plavanja v istem dnevu ne utrudita, da bi zaspal ob normalni uri. Edino za njegovo učenje še ne vem, ker je šele prvošolec. Doma mi pa bolj malo pove. V tej nosečnosti pa sem ful umirjena, lenuharim na veliko, bolj malo jem. O spominu in možnostih zapomnitve tinimini podatka pa ne bi. Upam, da ta dva otroka ne bosta tega podedovala po meni.
|