sasek79
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mož* He, he, kakci. Naš tudi še vedno kaka "dojeno", ampak barva je pa že bolj rjava, nič več gorčična; nikakor pa ne temno-rjava. Spanje je vsak dan, bolje rečeno, vsako noč, večja katastrofa. Danes ponoči se je med 2. in 5. metal po meni, se priklapljal, odklapljal, plazil in lezel po celi postelji, vstajal, ko da ga bi luna nosila. Ne spominjam se, kdaj se je zbudil manj kot 20x. Tudi v vrtcu danes ni šel spat, pa je bil tam med 7.30 in 15.00. V službi imam ogromno dela, tako da ni šans, da bi prišla do pc-ja, doma pa je pote mali v akciji Dobro jutro! Mož ti si fenomen. Kako zdržiš? In takšne noči boš ti prenašala še naprej - mogoče še leto ali dve? Faca si. Pa tvoj dragi tudi, da ne ponori. Naš tudi ne premore več normalnega dojenja, zato bova počasi zaključila. Na zizi se samo še bolj predrami in zaspi nazaj z nošenjem. Danes ponoči se nisva več dojila. Bilo pa je psihično zelo naporno. To, da ne dobi zize, ko se zbudi, sploh ni največji problem. Se malo pokrega (včasih še to ne) in lepo nasloni glavico na ramo in dremucka. Ima pa nove fore. Noče, da ga odložiš v posteljico, tudi v najino ne. Povsem znori tudi, če se usedeš in ga zgolj sede pestuješ in cartaš. Imamo že tri noči zapored prave izbruhe trme, ko želi, da bi ga šetali ponoči sem in tja. To je zame izredno težko, ker je meja med tmo in stisko tako tanka. Se tako dere in se vidi da je jezen, če ni po njegovo. V posteljici ni šans, da ga pustim. Ga ne morem gledati in poslušati, se mi tako smili. Ko ga vzamem v naročje in nosim, se umiri, ko se usedem, pa ponovno protest. Danes ponoči sem ga močno stisnila k sebi, mu šepetala, ga crkljala in sedela na postelji. S časom se je pomiril in zaspal. Upam, da se bo kmalu sprijaznil in mu bo dovolj že najina bljižina. Dojenje ponoči ne bom več uvajala. Sem se odločila. Dojiva se zvečer normalno. Upam, da nam kakšna bolezen ne bo prekrižala načrtov, ker potem bo vse še težje. Do sedaj je bil podnevi Ažbe normalno razpoložen. Upam, da bo še naprej tako. Sicer se je moral navaditi tudi, da se podnevi ne dojiva več in da hodi v vrtec. Verjamem, da se bo tudi tega, da zize ne bo več. Upam, da bom sedaj dobila in da bo Ažbe dobil bratca ali sestrico. Zaenkrat ni o njej ne duha ne sluha. Me pa že dalj časa skoz nekaj špika in boli tam dol. Sem že večkrat mislila, da imam ovulacijo ali da se bo ulilo. Prejšnji teden sem kupila tudi ovulacijske teste, ki pa so bili seveda negativni, čeprav sem imela tudi obulnejši izcedek. Mi je že žal, da sem jih sploh kupila, ker sem po forumih brala, da niso ravno zanesljivi. Te lahko samo zmedejo. Če bi mi ratalo zanosit brez, da Ažbeta povsem odstavim bi bilo super. Potem bi mu zizo zvečer pustila še naprej in upala, da se sam odstavi. Mož ali ima smisel hodit h ginekologinji, če se bodo bolečine in špikanje nadaljevale ter seveda, da menstruacije kar ne bo? Ali naj ga prej povsem odstavim in še malo počakam, pa se nato naročim? Kakci: Tudi naš še nima povsem temnega blata. Barva je zelo odvisna od hrane. Včasih so v porciji tri različne barve. Občasno pa naredi tudi kakšno tršo "klobaso" ali "fižolčke". Mislim, da takrat premalo pije. Dnevno spanje: Če ga zjutraj ne budim za vrtec, spi 1x, drugače 2x - v vrtcu. Čez vikende pa spi samo 1x po 1,5 -2,0 ure.
|