Ploha
|
kak smo? deca spijo, vsaj neki, mam mal časa za klepetanje, še mail sm poslala eni deklini, k ji že douh nism, zdej bom pa še kle mal nakladala vse OK, zdavi, trmasti, trmasti, glasni, trmasti, glasni,...tko da ja, grozno, za vsak drek se dere ko jeshar, res obup...mene pa valda to čist znervira...ma se potrudim in naredim vdih, izdih... samo ne popuščam, halo, pa ne more men en otrok diktirat, a bomo rit previl al je ne bomo, BOMO JO, ČE SMO POSRANI! tko da, se ne pustim, če rečem ne je ne...pol pa čist ven pade,... pol ko se že tko dere, zbudi manco in se še ona dere, ja super no...zdej sm vsaj jst se nehala dret, ker nič ne pomaga,...sem tih ko grob, jo posedem na stol ko kaj trmari in ji pač povem, ko se bo umirila, da se bova kej slišali, da se bova naprej igrali oz. bo prišla pogledat kaj delam, takrat naj pride, če se pa misle dret naj se pa dere tm na stolu... medveda naštimujem, da bi šla jutr v kino gledat: Gremo mi po svoje evo se je zbudila, pa pol še kaj več, mislim, da mami pride sem...jst morm pa v lj ene zapiske sošolki pelat...
|