piko12
|
IZVIRNO SPOROČILO: Naja31 Saj ne vem če je sploh prav, da o tem pišem,samo se mi resnično ne zdi fer, da moram še vas vprašati za mnenja. Moja prijateljica, res dobra prijateljica, izkorišča vse privilegije lažnega samohranilstva in vsega možnega. S partnerjem imata dva otroka, ona in partner sta prijavljena na ločenih naslovih, stanovanje v katerem živita, je pisano na sorodnika. To stanovanje sta nekaj časa nazaj obnovila do temeljev, z najdražjimi možnimi materiali in opremo. Ona ne dela nič, oba otroka v vrtcu, za katerega plačuje minimalno, uradno nima nobenih prihodkov, on je uradno zaposlen pri lastnem fotru,obrtniku, na minimalcu. Denarja imata preveč. Oba sta mahnjena na firme, onadva in otroka hodita v armaniju, diorju, in podobnih firmah. On vsake nekaj mesecev zamenja avto, naprej je bil to Porsche Cayenne, potem je bil BMW X5, zdaj je spet neko tako čudo. Avto je vedno pisan na njegovo mamo. In nekaj časa je bila nazaj na CSD, pa ji je gospa tam predlagala, da glede na njeno uradno finančno stanje, zaprosi za neko pomoč in bo zdaj kar tako dobila 500 eurov. Ki jih je btw danes že zapravila ker je kupila zase dvoje uggic in še vsakemu otroku po ene. Ne moti me, da imajo velik denarja, ampak moti me pa da ima obraz, da potem še od države fehta. Pa če bo kdo rekel da sem fouš: ja, v bistvu sem, ker jaz za mojo nizko plačo z najvišjo možno izobrazbo trdno delam, ona pa tako državo okrog prinaša. Medtem ko nekdo denar res potrebuje, pa ne more dobiti nič od države. Prav prizadelo me je. Samo kaj naj? Če ji kaj rečem, pa pravi, da ona nima nič denarja, vse ima njen partner. Hvala za vaša mnenja. Evo, jaz sem tudi tam. Do najvišje izobrazbe mi sicer manjka še par mesecev, hkrati pa bom ob plačo... Meni se tudi bruha ob takih. Ampak jaz ne znam, ne morem, nisem sposobna hvatat krivin. Noro je kako se eni znajdejo. Moja znanka ne dela nič, prijavljena na zavodu kot samohranilka, živi s partnerjem in otrokoma v bajti, vrtec zastonj, vsi možni in nemožni dodatki, ima hobi 5x na teden, za kar dobi keš na roke in toi skoraj mojo plačo...Sej priznam, lahko bi mi bilo še slabše, ampak včasih so nas učili, da je treba biti pošten in delaven. Samo niso nam povedali, da tako ne prideš nikamor ali pa životariš...
|