IZVIRNO SPOROČILO: M&A

Ojla punce, da se končno javim (čeprav sem doma že od četrtka)!

Mal me je presenetlo, da sem že rodila, čeprav sem imela že cel mesec občutek, da tokrat ne bom zdržala do roka. V torek 12.10. me je cel dan navijalo, sam kakih rednih popadkov pa ni bilo, bolečin pa tudi ne (res pa imam za popadke na srečo visok prag). Sem cel dan dirkala okoli, kot da bi slutila, da se pripravlja: zjutraj malega na sistematski, pol po špežo v Mercator (sama vse zvlekla v mansardo), pospravljala omare, pripravila lupinico in oblačilca za domov... Popoldne sem bila z malima okrog, šla hrčkarit še v eno štacuno, zvečer pa sva šla z dragim še mal praznovat v kitajsko restavracijo (hvala vsem za čestitke ob najini obletnici!).

Ponoči ni bilo nič posebnega, razen krčev. Zjutraj ob 5.30 me je klical mali, pa še lulat me je tiščalo. Ko sem vstala, sem začutila nekaj mokrega. Najprej sem mislila, da sem se polulala, ma en deci pa mi ne bi moglo uiti. Takoj pokličem mojega, ki je bil v trenutku buden (sicer zjutraj kar rabi nekaj časa, da se zbrihta). Vlegla sem se nazaj v posteljo, še mal sva se cartala (in dokončno izbrala ime). K nama sta prišla še mulčka, razložila sem jima, da bo prišel dojenček, potem pa ju je mož pripravil za v vrtec, sama pa sem morala pripravit še za sebe.

Okrog 8h sva štartala proti Kranju. Po poti so se začeli bolj redni popadki (4-5 min), nič bolj boleči kot krči prejšnji dan. Ob sprejemu je babica ugotovila, da sem odprta 4 cm,mehur še stoji, očitno je počil le zunanji del. Povedala sem, da ne želim pospeševanja, tudi za klistir se nisem odločila (v 24 urah sem bila pribl. 6x na WCju).

Po eni uri sprehajanja na 10 kvadratnih metrih se ni nič premaknilo, v porodni pa je bila panika (meni so šparali zadnjo posteljo, zunaj pa sta bili še dve porodnici), tako da sem vseeno privolila v popolno predrtje mehurja, umetnih popadkov pa nisem sprejela, saj sem se ob svojih odprla že na 7 cm. No, po 10 počepih so začeli sekat tapravi popadki. Babica mi je pustila, da sem pokonci in mi je zelo pašalo, da sem ob popadkih hodila. CTGja nisem imela, občasno je preverjala pulz z Doplerjem. Z možem naju je pustila sama, imela sva se super, ves čas sva se hecala. Čez pol ure sem bila praktično popolnoma odprta, babica je ponudila, če začnem potiskat, ampak nisem še imela občutka, da je pravi čas. Še mal sem hodila, potem pa se je dete začelo spuščat, zadnjih par popadkov, ki so si sledili na 1 min, se predihala na postelji na vseh 4, dragi pa mi je masiral križ. Začutila sem, da je čas za rodit, vsedla sem se na posteljo s stopali na ležišču, podložena pod tazadno, da je bil presredek dostopen babici (povedala sem ji, da želim biti med iztisom pokonci, postelja s pručko pa je bila žal zasedena, tako da je improvizirala). Z naslednjim popadkom je bila glavica zunaj, sledil je najtežji del poroda, ko se dete suka in ne smeš potiskat, pol pa se je oglasila Lea z drobnim glaskom. Sem še sama skor zajokala.

Čez eno uro so me že spokal iz porodne, ker so rabili posteljo (vmes je še ena rodila na hodniku, komaj so jo spravili iz avta v porodnišnico). Prosila sem za enoposteljno sobo, na srečo se je ravno izpraznila, tako da sva uživali v miru. Vseeno me je vleklo domov, počutila sem se odlično, tudi pediatrinja je dala zeleno luč za malo, tako da smo naslednje popoldne cela družinica skupaj šli.

Za konec - ta porod je bil tak, kot sem si ga želela (no, po sili razmer sem privolila v amniotomijo, tudi prve popadke bi raje preživela doma kot pa na hodniku porodnišnice, ma po razpoku mehurja si nisem upala tvegat). Poslušala sem svoje telo, babica me ni v nič silila, le predlagala mi je, potem pa sem se lahko sama odločila. Šlo je brez rezanja, šivanja, protibolečinskih zdravil. Na koncu, ko sem stisnila Leo, sem se počutila kot zmagovalka - ker sem pustila naravi, da je opravila svoje.     

cestitke za sanjski porod in zelim vam obilo cartanja

IZVIRNO SPOROČILO: caroline1
Jaz pa zdaj res več ne vem kaj to je. Popadki na 8-12 min. Bolelo me je zmerno. Ni bolel vsak. Od stiskanja trebuha me še zdaj boli pod žličko  Več kot polnoči sem bila pokonci. Zjutraj ob 4ih se je pa nehalo! In gremo na ctg! no, toliko o mojih dogodivščinah! trenutno ni nekih dogajanj!