3x mami
|
pozdrav vsem!
danes mineva tocno en teden od poroda, take da sem si vzela malo casa, da se vam oglasim. no, casa ni ravno veliko, ker imam zdaj polne roke dela...
v petek smo se vrnili domov in zdaj se pridno navajamo na novi ritem.
pred dvema tednoma se je na pregledu pokazalo, da sem ze odprta 1cm in da imam ze prave pravcate popadke. ker je to bilo en mesec pred rokom, sem dobila strogo lezanje in cakanje, da prilezemo cimdlje. tako je preostali del tedna minil na relaciji wc-kavc-postelja. moz je bil res zlati in mi ogromno pomagal. vecerni popadki so se tudi mal umirili. v nedeljo smo imeli kosilo pri tastih, ker je tasca praznovala rojstni dan. dan je minil brez posebnosti, razen klasicnega tiscanja dol. ob 23.30 sem sla prvic na wc, potem sem hitro zaspala nazaj. zbudil me je popadek, tocne ure ne vem, ker je nisem imela pri sebi takrat. zacela sem se prestavljat z enega boka na drugi, ce bo kaj pomagalo, ampak ni. cez nekaj casa sem sla spet na wc - bilo je ob 1h ponoci. popadki so bili kar lepo redni, na 10min. vzela sem si uro in sla nazaj v posteljo. zaspat skoraj nisem mogla, sam premetavala sem se, pa sedela na postelji. ob 3h sem ustala in popadke predihavala stoje. se vedno so bili na 10min, enkrat mocnejsi, enkrat sibkejsi. nekako se mi je zdelo, da gre zares. sem poljubila otroka, in si pripravila obleke za porodnisnico. nekaj cez 4h sem zbudila mojega in mu rekla, naj se pocasi postima, poje obilen zajtrk, potem pa me bo peljal. je bil v hipu buden in stalno ponavljal, da mogoce se pa umiri, saj je se prezgodaj za vse skupaj. nekaj cez 5h sem zbudila se taste in prosila, naj popazijo na otroke, midva pa sva sla. popadki se vedno na 10min, vcasih 7min. v postojno sva prisla nekaj po 6h in najprej kar dolgo cakala, da naju je kdo sploh opazil. zanimivo mi je bilo, da sem bila med enim in drugim popadkom cisto mirna, sproscena, z mojim sva se pogovarjala, hecala, smejala... verjetno zato si noben ni mislil, da gre zares. no, na ctgju seveda vse mirno... cez enih 15-20min se koncno zacnejo spet risat popadki. redni, ampak ne tako mocni (ceprav je mene marsikateri ze zvijal...). sestram sem dala svoj porodni nacrt. in ker sem odklanjala umetne popadke in predrtje mehurja, me je starejsa gospa hotela kar poslat domov... no, prisla je babica jana (sem jo imela ze pri prvem porodu), sva se pogovorili in sem jo prosila, naj vsaj pogleda, koliko sem odprta. no, 6cm. tako me ni vec pustila domov, ampak mi je lepo dala srajco in me peljala v sosednjo sobico. ko sem odprla vrata in poklicala mojega (ki je bil preprican, da gremo domov), me je kar debelo gledal - "a kar rodili bomo?" prosila sem za britje, klistir in babica naju je peljala v porodno sobo. dobili smo tisto z bazenom. (zanimivo, tri porodne sobe imajo, in vsakega otroka sem rodila v drugi, tako da zdaj poznam vse razen operacijske, tok tok...) popadki so bili kar preblagi in sem se bala, da se bo vse skupaj ustavilo. potem pa, po 8h, so zaceli postajat bolj boleci. imela sem prenosni ctg, tako da sem hodila gor in dol po sobi, kasneje tudi po hodniku. med popadkom sem cepela in predihavala, moj pa mi je pomagal ustajat. vmes sva se pogovarjala in smejala, tako da so naju kar cudno gledali. ena sestra je pokukala v porodno ravno ko sva se nekaj na glas smejala, pa se zabuli - "a tu se se kar smejete?" jaz pa - "ja, kaj pa cem drugega?" po 10h nisem vec zmogla hoje po hodniku, tako da sva sla nazaj v porodno. bila sem ze cisto odprta, sam se mehur je drzal vse skupaj. popadki so postali zelo boleci. moz mi je pomagal na posteljo, babica me je pregledala. med naslednjim popadkom je drzala roko noter, da je preverila, kaj se med popadkom dogaja. poskusila sem pritisniti, ampak je bilo se prezgodaj, tako da smo se mal pocakali. ko sem dobila zeljo, da bi pritisnila, je moj pozvonil, da bi poklical babico. takrat je mimo prisla ena sestra in pokukala noter. babica je skakala iz ene porodne v drugo in jo je od dalec vprasala, zakaj smo pozvonili. ona pogleda noter in cisto resno nazaj: "oci nekam svoh zgleda" midva pa oba v smeh. takrat je mojega od zivcev in utrujenosti res mal zvijo, ampak smesno se mi je zdelo, da sem jaz hotela pritisnit, a ona to gladko preslisala in sva zaskrbljena gledala v moza... ob 10.45 sem s potiskom pocila mehur, pet minut kasneje pa se je rodil najin fantin. slo je brez sivov in brez nobenega dodatka...
jan je priden fant. tega, da je rojen 21dni prezgodaj (v 37t 0/7), se mu nikjer ne pozna. mere so cisto v redu, lepo se doji, edino kupcke tezko podira. to nam daje se najvec dela. glede na skrbi, ki sem jih imela skozi celo nosecnost, sva zelo srecna, da se je vse izslo tako.
v porodnisnici je zelo velika guzva, sobe na oddelku so stalno polne... in nasvet: kdor si zeli roditi res brez vsega, naj bo to trdno odlocen, ker niso ravno navduseni in bodo vsaj z umetnimi silili, ce se le da. mene je babica jana v celoti upostevala.
srecno vsem, ki se pripravljate na lep dogodek - rojstvo. in cestitke vsem, ki ste to ze dale skozi (danes pikab84, bravo!). jaz bom zdaj bolj malo za racunalnikom, bom pa obcasno prisla pospegat, kaj se vam kaj dogaja in katera je na vrsti... ce pa imate kako vprasanje al dvom, potem mi raje posljite zs - ker dobim obvestilo po mailu, te pa bom bolj redno gledala.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
HUDO!
tako, da približno vem kako se počutiš! 
Kolca, pa malo se pretegne!
3xmami (PDP 4.10.) JAN 3090g 50cm
. 
, ter da ne pozabim poslat bolniški list na šiht (zadnjič- na moj najljubši šiht
danes hecal, da torbo za v P si bi pa že lahko pripravila, ampak jaz sem optimistična in mislim, da imam najmanj dober mesec časa 
