ronja
|
Poka, čeprav sem nekadilka, se strinjam, da v tujem stanovanju, kjer živijo 3 kadilci, ne boš mogla izglasovat ali uveljavljat svojega prav, ker pač nisi na svojem - tam lahko odrejaš, kakor ti paše. Ni lepo od tvojih staršev, da se ne ozirata na tvojo bolezen, vendar to ni problem cigarete, ampak je širši problem vašega medsebojnega odnosa: zate sta egoistična kretena, onadva se ne ozirata nate... Na tvojem mestu bi šla za teh 6 mesecev nekam v najem, če ti je res težko zaradi cigaret, sploh ker tudi v takih odnosih ni ravno fajn živet- verjetno ne tebi, ne njim. Sicer sem nekadilka, otrok 2 nekadilcev in sem imela že kot dojenček prvo pljučnico, potem pa še 2 kasneje, po 2. mi je ostala astma in alergije. Po mnenju zdravnikov je najbolj verjeten razlog za to, da imam precej slabša pljuča kot kdorkoli v družini to, da je mami, ko je bila noseča z mano, delala zraven verižnega kadilca (v zaprtem prostoru, seveda). Ne bi mogla spat in se poljubljat s kadilcem, ker mi pač smrdijo - nič nimam proti njim, sploh če ne škodujejo drugim, vendar mi je vonj po cigaretah zelo neprivlačen in tako agresiven, da zakrinka tisti naravni vonj človeka, ki mi je tako všeč pri tistih, ki so mi privlačni; zato me kadilci niso nikoli zanimali kot partnerji. Za prijatelje jih imam pa komot, če so dovolj obzirni, da ne kadijo v zaprtem (ne njihovem) prostoru pred mano. Če so starastni kadilci, se pač dobivamo drugje, ne pri njih doma, ker imam pač astmo in nobenemu od nas ni do tega, da me po tleh pobirajo . Itak je večina prijateljev nekadilcev, tisti, ki pa kadijo, so pa obzirni in res nikoli nisem imela problemov zaradi njih - svaka čast takim kadilcem! Ena znanka me je nekoč celo vprašala, če me ne moti, če ji lahko držim cigareto (neprižgano!), medtem, ko je iskala vžigalnik po torbici. Kaj me če motit neprižgana cigareta, hehe, komot jo držim . Midva sva torej oba nekadilca in pri nas doma ne kadi nihče - imamo pa balkon in če bi kdo izrazil željo, gre komot kadit tja (večji problem bo najt pepelnik, ampak bi že nekaj našli) - da se pri nas ne kadi, tako vsi vedo (pa razloge tudi: 2 mala otroka in 1 astmatik - that should do, komur vse to ni dovolj, pa tako nima kaj delat pri nas). Strinjam se z zakonom proti kajenju v zaprtih prostorih (to, da ni ostal originalni zakon, kjer bi gostilne pregradile oba dela, so si gostilničarji sami krivi, ker so ga tako grdo izigrali - meni je pa novi zakon itak še bolj všeč ). Ne strinjam se, da bi kadilcem prepovedali še kajenje na odprtih javnih mestih, ker se mi zdi to pregon, saj nas tam pa res ne ogrožajo. Kar se tiče svakojakih strupov, je res, da pojemo in vdihnemo marsikaj, vendar pa cigaretni dim ni tako nedolžen - sploh pa so vedno najhujše kombinacije več strupov. Če se kateremu lahko izognem, potem ne vem, zakaj se mu ne bi. Kar se tiče super rr mame, se nimam za tako, res pa je, da pazim pri tistih stvareh, ki se mi zdijo pomembne - vse kerensine navedene, se mi zdijo vsekakor pomembne: malidve vedno priveževa v avtu, ne glede na razdaljo (če je mala, gremo itak peš), sadje vedno operem prej, kadar ju vozim v prikolici s kolesom, grem rajši okoli po kolesarskih stezah in čimveč po raznih pešpoteh, da ne dihata preveč izpušnih plinov, ki jih je večja gostota pri tleh), alkohola ne pijem, kave tudi ne, trave tudi ne kadim, droge sama nisem še nobene poizkusila (so mi pa dali enkrat anastezijo in je bilo res krasno!). Junk food ni tabu, se pa s tem ne prehranjujemo redno - malidve sta že probali čips, ampak večkrat jesta domači "korenčkov čips", recimo. Tudi burek sta že večkrat jedli in se mi zdi ok rešitev, kadar pač ne znese drugače in bi sicer čakali do večera. ni pa to vsak dan, ker pač rada kuham. Moja droga je glasba (jo imam za neškodljivo, ker v bloku ni tako na glas, da bi poškodovala ušesa;), obožujem tudi ples, šport in razmišljanje (moji možgani ne znajo nič ne delat (se učim, pa mi ne gre najboljše), tudi telesu je to zelo težko - bit pri miru, tudi samo bit počasen je zelo težko), pa rada ima tudi adrenalin, samo sem se tu precej umirila ravno zaradi otrok - ker pač ni fajn met mami z razbito glavo (čeprav se mi do zdaj še ni zgodilo kaj hudega na nobeni kao nevarni zadevi - je bilo pa dostikrat kaj sreče zraven;). Ne strinjam se s kajenjem vpričo neodraslih otrok, vendar je vseeno boljše za otroka, da je pri mami kadilki, ki ga ima rada, kot pa nekje v reji. Zato kadilcem ne bi jemala otrok . Bi jim pa pomagala, da opustijo ali zmanjšajo kajenje ali bi jim poizkusila naredit kake kotičke za kajenje, da bi čim manj kadili not pri otrocih. Verjamem tudi, da ne moti to vseh otrok - vendar mnoge pa. Imela sem kar nekaj prijateljic, katerih starši so kadili. Ena je živela z mamo samohranilko, kadilko in si je za vsak rojstni dan od 4 do 12 leta zaželela, da bi njena mama nehala kadit (kasneje niso hodili več na isti otok, tako da ne vem, za naprej, za ta leta pa 100%). Tako zelo zelo si je želela to, da si je vedno želela samo to: nobene igrače, obleke, ničesar, nič drugega, samo to, da bi nehala kadit... Meni je bilo kar grozno to videt - punčka in mama sta bili obe zelo fajn, mama je vedela, da bi bilo lepo, če bi nehala, vendar ni mogla nehat, mala pa si je to neskončno želela... Vem, da si kadilci dostikrat enostavno ne predstavljajo, da bi lahko tista njihova cigareta dejansko naredila kaj slabega še komu drugemu kot samo njim, vendar žal ni tako. Ko smo bili na srečanju lubijevih sorodnikov, ko sem bila noseča z Ronjo, so notri kadili - vpričo malih otrok in 2 nosečnic. Jaz sem takrat 5x bruhala v tistih 2 urah, dobila napad, potem pa padla skup in potem sva šla domov. Naslednje leto je bila Ronja že rojena in šele 6m stara in nisem hotela z njo tja (potem je slučajno bila nekaj bolana takrat, pa je bilo opravičeno) No, lani sta bili punci tudi še mali: Ronja je imela 2 leto in pol, Lejla pa komaj 1 leto in sem lubiju lepo povedala, da otrok ne bom mela v zakajenem in da ne mislim več skup letet zaradi par kretenov in da ob prvi prižgani cigareti popokam otroka in gremo, on pa naj razlaga, kakor hoče . Ne mislim se prerekat, ne mislim pa tudi svojega zdravja dajat zaradi nekih sorodniških srečanj. Se popolnoma strinjam, da lahko v tujem stanovaju kadi, kdor hoče, oz. komur gostitelj dovoli, vendar meni pa ni treba bit tam, pa mojim otrokom tudi ne. No takrat potem ni nihče kadil notri, hehe. Očitno se da vse zmenit, samo včasih moramo bit tudi nekadilci dovolj egoistični, hehe. Letos kar se mene tiče, velja isto: lahko kadi, kdor hoče, samo ta pač v zaprtem prostoru s čikom v ustih mojih otrok ne bo gledal. Nekaterim kadilcem se že to zdi nestrpno, meni pač ne. Vsak ima svoja merila, svoje otroke pač poizkušam obvarovat stvari, za katere vem, da so slabe. (za tole konkretno jaz vplive tudi zelo čutim). Če svoje otroke zastrupljajo, ne morem kaj dosti naredit, mojih pa ne bojo, čeprav se strinjam, da jim od enega dneva ne bo ne vem kaj - vendar včasih si ravno na meji (pozimi dostikrat) in je en dan, ko se ti sluznica čisto izsuši (otrokom se dokazano prej), dovolj, da res zboliš, ko sicer ne bi. Glih to rabiva - sta že brez tega bili čisto dovolj bolani, meni je škoda, da bi zboleli (pa čeprav čisto malo) in da bi morala bit zato na bolniški ali da ne bi mogli it kam čez praznike zato. Pač egoistično. Se učim bit malo bolj sebična, baje sem premalo. Se pa strinjam, da cigareti ne bi bili prva stvar, ki bi jo pogledala pri starših: nasilje, alkohol,... so še hujši. Samo problem je v tem, da to, da kadiš, ne pomeni, da tudi ne piješ in da nikoli ne udariš nikogar. Celo ravno obratna je povezava... Tudi sama imam glede nekaterih stvari čisto obrnjene prioritete, zato razumem kerenso, da je prepričana, da cigaret ni škodljiv za njene otroke (mislim, da jima namerno gotovo noče slabega, saj ju ima rada). Mogoče tudi ne bosta zato nič bolj bolna ali drugače oškodovana. Za svoje pa pač nočem tvegat (genetsko imata verjetno bolj slabe predispozicije, zato bom pač poizusila kompenzirat z okoljem). Verjameva v različne stvari: obe iz lastnih izkušenj (jaz pa še iz znanstvenih dokazov).
|