Aisha86
|
LEP LEP POZDRVČEK VSEEM!! Evo mene...od torka k sm pršla domov pa do danes sem vas samo brala- 1stran na dan mi je ratala , in zdej končno lahko še jst kej napišem Najprej pa bom čestitala vsem novopečenim mamicam...velik velik crtanja z vašimi čebelicami! Pa čimveč podrtih kupčkov in prespanih noči. Danes ima naš mali Patrik 9dni in že v soboto smo šli vsi trije ven...patronažna je rekla, da naj gremo za 15min ma itak te vsak ustavi in rečeš dve besedi pa je ena ura tik tak naokoli. Tako, da zdaj hodimo vsak dan proti večeru na sprehod. Sploh ne vem kje naj začnem, moja porodna zgodba ni glih sanjska, je pa kljub temu lepa. No, sej sploh ni nevemkaj za napisat…v soboto ob 7,30h sem bila naročena, da mi sprožijo porod, ker sem bila že 11 dni čez rok. Najprej me obrijejo, potem sledi klistir – morm rečt, da sm se še najbl tega bala in na koncu vidm, da bi komot 1x na mesec si tako spraznila črevesje in preden zakorakam v porodno sobo se še stuširam. Tam mi G predre mehur in od 9,30 pa do 16h me filajo s popadki v žilo. Nekje od 11h naprej so bli tisti res »ta-hard«, od prej sem bila odprta 3cm in počasi počasi sem se začela odpirat…ob 15h rečem babici naj me še enx pregleda in mi točno pove koliko približno mi še manjka do »finiša«, ker če bo več kot uro ne bom zdržala in bom zahtevala EA. Bla sm že tolk zmozgana od bolečine, da sm misnla, da bom sam še skp padla. Babica mi je vmes ponudila masko in sem nekaj časa dihala z njo ma kaj k ni nč pomagala!? Jst ne vem al so kej pozabli prklučt al je to sam placebo, ma meni ni pomagala popolnoma nič, samo malo se mi je zavrtelo. No, takrat so me »odklopli« od popadkov in v sekundi me je pobralo… zaspala sm za pol urice in po pol ure so mi spet začeli dodajat popadke na ful. Ob 16h me babica pogleda in kr naenx je bilo tm cel kup osebja in začela sem rojevat. So se mi dve ženski »omari« tolk na trebuh ulegli, da sm misnla da mi bodo rebra počla (še zdej mi je na trebuhu poznat plavo k sta mi ga pomagali vn stisnt). Potem pa sam še slišm otroški jok in mojega dragega ki kriči nekje za mojim hrbtom »jajčka vidm!! Sm vidu jajčka??" (ker sva se pustila presenetit glede spola). Takoj ko je mali Patrik prikukov vn (ob 16.41 h) , sm čutla tako olajšanje in prov čist nč me ni več bolelo. Sem bila pa potem še tri dni od pritiskanja vsa krvavo-pikčasta po celem obrazu in tud po ramenih. Tko, da kšne prov lepe slikce s svojim pikecom nimam. Ko sem rodila, mi ga tudi niso dali takoj na trebuh…ginekologinja je rekla, da me bodo za 20min uspavali, ker ni šla vsa posteljica ven in mi jo morajo iztisnt in še, da me bo zašila. Morm rečt, da teh 20min je blo sanjskih! Zbudila sem se kukr da bi bla v nebesih, ne morem opisat tega blaženega občutka. Oh! kaj bi dala zdej za to inekcijo! Ob sebi sem zagledala dragega, ki je pestoval najino štručko in to je bil prelep prizor! Moj dragi se je izkazal 200%! Cel čas je bil ob meni, mi pomagal se obračat, me masiral ob čisto vsakem popadku, me vzpodbujal, vmes malo nasmejal…res si ne znam predstavljat, da punce rodijo same brez pomoči partnerja, to se mi zdi tako nefer do partnerice. Aja, dobila sem 5 šivov in me popolnoma nič ne bolijo, ampak kljub temu sedim na obroču, če je kšn trd stol. No, to je moja porodna zgodba…nekje sem prebrala stavek, ki pravi, da če bi se lahko ženska resnično spomnila bolečine ob porodu, ne bi imela nobena več kot enega otroka. Za to je pa poskrbela mati narava, da v sekundi, ko dobiš otročka v naročje pozabiš prav na vsako bolečino. Tako kot je rekla, Nimanorwen…tudi moj mali palček bo sigurno imel še kakšno sestrico ali bratca. ;) Zdej pa še moja poporodna zgodba: Me pripeljejo v sobo, in takoj za tem še mojga Patrika. Sestra ne reče ne bu ne mu in me pusti tam samo, zmatrano do amena in s štručko k se joče na ves glas. Niti vzdignt ga nisem znala…niti mogla od bolečin Tko da tiste tri dni k sm bla tm se nism ničesar navadla, nobena sestra mi ni dala nobenga pamtnga nasveta, pri dojenju mi tud niso lih z veseljem pomagale…je bla pa »amerika« k so otročka od 23h do 5h zjutro odpeljali, da sm si vsaj malo odpočila. Če gledam zdej bi mi bl pomagalo, da bi šla že drugi dan domov in bi mi mami pomagala k je tud s tega poklica. Tretji dan sem šla domov in prva noč je zgledala takole: IZVIRNO SPOROČILO: nimanorwen drugač pa zoja je mela učer od 10 do polnoči ceu žur. tuk je jokala, da sm še kr jest jokala zravn, k sploh nism vedla, kaj nej nrdim. sploh ne vem, kaj ji je blu. drla se je k nora, karkoli sm nrdila, nč ni blu dobr. ne duda, ne joška, ne plenička, ne nost, ne ležat, ne kupčka - nič. ni pa mela krčkov .... jest sm bla čist nesrečna k sm se tk nemočno pa nesposobno počutila zravn upam, da tole ne bo več velikat (ampak najbrž, da bo, je še mejhna ). …jokala sem se dva dni skupej, bla neprespana, počutla sem se nemočno in edino kar me je držalo pokonci je bil moj dragi, ki me je tolažu, me podpirov in maksimalno skrbel za mikenga. Pa seveda mama k me je tud tolažla, da so to samo hormoni in da bo kmalu minilo in nam tudi kuhala. Aja, mlekca mam, dojiva se na polno, na začetku sem neki dodajala Aptamil ma zdj mam zmeri več mleka tko da ni več te potrebe. Pa še patronažna mi je za 1mesec prinesla vago, da ga lahko preverjam kolk poje. Dojim pa z nastavkom k sm ga "kidnla" v P , lahko bi tudi brez samo mam premajhne bradavice pa me potem samo boli. Dojimo se kukr kdaj...patronažna je rekla, da nej ga mamo čez dan v dnevni in da nej bo kr aktiven; ponoči pa v zibki in tišina, da bo zastopu kdaj je dan in kdaj noč. Tko, da podnevi se dojiva na 2h, ponoči pa tudi do 4h zdrži. Kar pomeni, da se dojiva okoli 1h in okoli 5h.Žabica 13 - tako kot imaš ti strahove, da bi ga napačno prijela, je pa mene strah, da mi bo padu na tla...ko dojim ponavadi razmišljam oz. si prov predstavljam prizor kako mi pade in kako se meni pol od hudga kr zmeša!?! Kr neki...si morm prov zavestno odgnat te misli, al pa se z mojim pogovarjat, da me pomiri. Oky, punce jst grem izkoristt teh par uric k mi jih Pa3k "pokloni". Brez skrbi (Nimanorwen ;) )! Vas berem in zravn samo kimam in se tolažm oz. veselim, da imamo iste strahove, iste probleme in iste radosti... Objemček in pozdravček!
|