PERSIDA
|
Dober večer evo se javi malo,mala debela vesela . Saj sploh ne vem kje naj začnem . Dobro o sebi nebom nekaj razlagala ,ker delam vsak dan isto samo vrstni red se malo zamenjuje . Če,pa se mi zvečer še da kaj naredit in je vsaj do jutra čisto,pa mislim ,da se mi je amerika prikazala .Princa me vržeta iz postelje med pol šesto in šesto ,danes jima je celo uspelo ob 6.30 rekord .Najprej se zaženemo proti kuhinji ,ker drugač me Anže raztrga na koščke.Včasih moram za silo kaki keks v roko porinit ,da sploh uspemo prit do kuhinje brez drenja.To še niste vidle .No ko želodček napolnimo do zadnjega kotička izljubimo mamico ,ker jima je dala jesti - to bi mogle videt .Potem končno uspemo prit do previjanja in preoblačenja.Pri Anžetu je to misija nemogoče ,ker on ne bo imel plenice kaj šele ko ga slečem,da mu hočem spet nekaj gor navlečt.Jah tečna mama kaj češ .Ne vem ne najdem načina kako mu dopovedat ,da ,če da mir ga v parih sekundah previjem sicer to traja in traja zmes se še lovima,prepirama,...vglavnem za znoret ko obrača to malo rit sem in tja.Tu,pa mi res načenja živce.Ko je mami vsa prešvicana direkt za pod tuš mi že naproti nosita čevlje in ključe od avta.Če,pa je ključ v vratih ,pa cukata za njega in se dereta no bolj Anže in se dere ko jesihar.Tak,da mati nemoj ,da stojiš.In seveda ,ker mati ne more poslušat drenja gremo al ven al se ,pa peljemo na igrala tak,da ponavadi smo ob devetih že čist fertik .Lepotni spanec spita zjutraj približno ob devetih in popoldan ob dveh.Tak,da dopoldan ko ju vržem v posteljco mečem piskre sem in tja da uspem skuhat dokler spita .Posoda za pomit me itak čaka do večera.V glavnem moraaaaaa se dogajat.Ja mati,pa lahko crkne .Ko ,pa dežuje ,pa čekiramo po hiši tri nadstropja tak,da nekak mine.Kaj bomo pozimi bomo še ,pa videli.Verjetno dobita vsak svoj žakl s senom naredim jima bob stezo al po snegu ali blatu in ajmo . Kaj naj rečem izkoristim res vsak trenutek z njima ,ker počasi se tudi meni izteka lušno.Zaenkrat še nam ati ni zaplenil kartic tak,da še lahko tankamo po lastni volji in se vozimo okol po igralih.V avtomobilu se rada vozita no vsaj te kratke razdalje glih pet ur nebi mirno sedela . Vsak dan je lažje z njima,čeprav zvečer padem v posteljo ko metek.Res ,da včasih trmarita za kakšno stvar in sprobavata moje živce ampak v celoti gledano sta kar poslušna in sledita navodilom.Počakata kdaj je keri na vrsti in vse delamo po nekem sistemu in moram rečt,da kar uspešno. Govorita zelo malo takih jasnih besed ,da bi tudi drugi razumeli .V glavnem čebljata sto na uro tak,da se včasih kar stran obrnem in se krohotam ampak v svojem jeziku.Danes gremo pri babici po hodniku in Anže Tomaža potreplja po rami in mu nekaj čeblja ,ma res za pojest sta .Sem vesela zaenkrat z njunim razvojem.Slišita nenormalno dobro tako kot mami ,tak,da mislim,da se glede govora tudi ni nekaj za bat.Se,pa že veselim kakšnih bolj jasnih besed kot ,pa tistih nemških ojev . Kahljice še vedno ne obiskujeta razen takrat ko gre mami na stranišče jo okol obrneta .Še vedno se učimo jest na žličko,vilčko nož smo izpustili iz varnostnih razlogov.Vglavnem se trudita in jaz jima pustim ,da imamo pol vsrano kot na fronti ko smo gotovi .Hvalabogu da imamo kuhinjo v spodnjem nadstropju ,da ne gledam cel dan te fronte razen kadar grem iskat kaj za jest in seveda zvečer ko je treba to skupaj pospravit. Igrače pri naši hiši nimajo velikega pomena oz. vesela bi bila ,če bi jima mami vsak dan prinesla nekaj novega.Tak ,da odpiram račun kera bo donirala za nove igrače ,ker stare so brezvezne . Moram ,pa pohvalit Tomaža zelo lepo zlaga legice ,med top igrala spadajo takšne stvari ki gredo gor dol ali not ven.On se res zna zamotit z stvarmi samo ,ne za dolgo ,ker ga Anže kliče in pol raca za njim.Resnično zelo posnemata en drugega .Jaz pravim hvalabogu da imam oba ,sploh ,da se Anže tudi veliko uči od Tomaža. Bom malo napisala njune posebnosti ,ker sta tako enaka ,pa tako različna: Anže - hrana zakon ,posebej ko gremo na igrala mu gre na živce ruzak ,ker imam velikokrat laibniz kekse zraven in pol teži z ruzakom ,obseden z čevlji kar naprej bi čevlje vlačil po ustih in nogah,obožuje perilo metat iz omar in motat okol vratu,avto je zakon za peljat in kot igrača samo velik mora bit ,ključi tudi ,ker lahko pritiska na gumbek za odklepat in zaklepat,rad posnema brateca pri kakih piz*arijah . Tomaž - pije v ogomnih količinah , kafetar bo težki po mojem ,ko bo si ga sam kuho ,vse kar gre razstavit bi on razstavil in pol nazaj naredil ,veliko opazuje in posnema se uči in beleži v svoj računalnik,jaz mu pravim tehnični tip .Vse kar je zaprto mora on raziskat in odpret.Največkrat je pobudnik kjer se kaj dogaja.Če mami ne zalepi predala z zdravili potem raziskuje po predalu in vse škatlice morajo biti prazne še posebej so mamljive stekleničke z raznimi sirupi.In seveda ima pol posnemalca . Žogo,pa obadva obožujeta in seveda mamico .Imata zelo rada otroško družbo.Tomaž se edino odraslih boji in je bolj rezerviran sploh do tisti ki silijo v njega.Malo me je sicer strah ko bom šla v službo ,ker vem ,da bo jokal za mano ampak mi je lažje ,ker vem ,da ima zraven sebe brateca. V glavnem en bi samo hodil in raziskoval,ta drug bi se ,pa bolj na mestu poglabljal v raziskovanje kakšne stvari. Ampak kaj mi veliko pomeni,da izkazujeta kako se imata rada ,pa čeprav se seveda ravsata za kakšno stvar nasploh se moram skoz jezit ,ker vse kar si Anže vzame to mora imet Tomaž.Veliko se trudim okol, tega ,da se spoštujeta in razumeta in upam,da bo nekoč moje delo obrodilo sadove. Z M. žlahto nimamo nekaj veliko stikov ,ker se bolj vsak za sebe držijo tako ,da smo skupaj več ali manj samo na kakšnih večjih srečanjih in pol so vsi presenečeni nad njima ,da tako pridno sodelujeta z mano.Edino na fb radi čekirajo po kaki novi slikici .Sem se navadila na življenje z znanci in prijatelji in se večino sučemo v takih krogih.Največkrat ,pa smo seveda sami ,ker tako tudi najlažje funkcioniramo in so otroci poslušni do mamice .Z atijem se še vedno trudiva kako biti družina in trdno upam ,da nam enkrat uspe oz. ,da se naš ati nauči kako biti dober oče in partner.Cilj ima samo pripeljati ga moramo skupaj do tja. Energije imam še več ko preveč zato,pa vam pišem roman .RVM - mala,debela ,vesela .
|