nicolina
|
Dobro jutro, sem vas prišla mal pozdravit, sicer pa dnevi tako bežijo da je noro....jutri bomo stari že 3 tedne O ajtak, kako lepa novica , čestitke, uživaj v nosečnosti... Da vam na hitro opišem še svojo porodno zgodbo, dokler imam čas in oba spita. V torek, 27.7., dopoldne me je začelo nekaj špikat na pol ure, ampak nič kaj konkretnega. Moj je bil na na terenu čist na drugem koncu Slovenije. Sem mu rekla, naj se mu nič ne mudi domov, saj še ne bo kmalu. Za kosilo sem se lepo najedla, da bom imela moč za potiskanje, če bom šla. Okrog 14h se začnejo popadki na 7-8 min in to že kar konkretni. Sem rekla, bom počakala kakšno urco, da bojo redni in res so bli. Šla sem se počasi stuširat, uredit. Tin je šel k babici počivat, in jaz mal pred 16, ja zdej bo pa treba it. Prej sem še policala mojga in mu rekla, da se dobiva kar pred porodnišnico v NM, njemu nič jasno... Je bil revež čist hin, mene je pa moj ati peljal. Je vozil kot zmešan proti P, sem mu rekla, sej ne bom še rodila... No in pridem v P, me da najprej na CTG, ležim tam kakšnih 45 minut, popadki kar redni, potem pride zdravnik, me pregleda in reče, ja 8 cm ste odprti, bote šli kar rodit. No, pa pejmo. Ob 17.30 sem šla v porodno, nič klistira, babca mi predre mehur, par popadkov sem še predihala na boku, dvakrat pritisnila in ob 18.23 je bil Žan Luka zunaj. Na koncu je res bolelo, ampak takoj pozabljeno, brez šivanja, vglavnem ekspres porod. Moj je bil skos zraven, je rekel da naslednjič bo šlo še hitreje.. , mislim da naslednjič več ne bo, nas je čist zadosti. Z Žan Luko se lepo dojiva, ima malo krčkov, ampak nič hujega, Ponoči se zbudi samo za jest, drugače je pa priden. Tin ga je lepo sprejel, včasih malo trmari ali tečnari, drugače je pa ok. Ga je ati čist prevzel, zavčer se uredita, gre z njim spat...tako da ni problemov. Je pa čist drugače biti drugič mama, pol manj kompliciraš, vse jemljejš kot samoumevno, vglavnem lepo je. Septembra nameravamo iti na morje... Lepo se imejte, se tipkamo.
|