bomboncek1
|
IZVIRNO SPOROČILO: Chiara82 bombonček1 glede na to, da ne poznaš ne mene in ne mojega otroka, mislim, da ni prav, da kar napišeš, da ME NI VOLJA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Verjamem, da si kritiko podala, ker si dala to skozi in zato si to napisala tako kot si. Belen po 15. začnem uvajanje. 100%!!! Bom poročala kako bo! ej, kalma, kalma.... Res ne spadam v vašo klapo, čeprav vas redno berem, ker sem tudi sama z Obale (in ne IZ Obale, kot je naslov teme ), vendar je kljub vsemu to forum in na forum človek napiše svoje mnenje. Nisem te hotela užalit, vendar iz tvojih besed je to pač razvidno. Ti bi, pa nekako še nisi zbrala ne volje, ne poguma. Tako jaz to berem, ki nisem čustveno vpletena v to zgodbo in zato lahko mogoče bolj objektivno razberem izmed vrstic. Te pa popolnoma razumem, da si mislila, da sem to napisala iz zlobe ali ne vem, s slabim namenom, ker vem kako se mamice odzovemo na vsako kritiko v zvezi z dojenjem. Tako kot sta potem reagirali Hator in Danny, vsaka s svojim mnenjem glede dojenja in seveda vsaka s svojim pogledom na to, kako dolgo je dobro dojit ipd. V tej zgodbi se mi zdi Belen najbolj realna, čeprav so ji padli očitki, da ni dojila. Zdaj - če hočemo gledat dojenje kot hranjenje, potem lahko damo roko na srce, da pri 15 mesecih otrok ne rabi 3krat jest ponoči. Ne vem, no, ampak če bi jaz še 3krat ponoči jedla, bi imela v roku nekaj mesecev 100 kil. Če gledamo na dojenje kot cartanje, potem gre to lahko res še nekaj let naprej. Vendar - če pade pomislek in želja, da bi ukinili dojenje, potem je najbrž nekaj zadaj. Torej, zgleda da gre ta deček v vrtec in mama v službo. V tujini gredo (recimo v Španiji) ženske po 3 mesecih v službo in večina jih preneha takrat dojit. Mi imamo še vedno velikansko srečo, da imamo celo leto na razpolago, res pa je da je pri 3 mesecih verjetno lažje nehat in otroku joško nadomestit s flaško, ker bolj kot otrok raste, več je to za njega čustveno povezano dejanje in crkljanje in umirjanje. Ne vem, to je samo moj pogled na dojenje, ki se je pri meni že zaključilo pred par leti, ker sta moja dva otroka sedaj že malčka brez plenic. In zdaj pač gledam na to drugače, kot sem gledala pred časom, ko je vse kar je od daleč spominjalo na dojenje, dobilo čustveno noto. Problemi na začetku in začudenost tašče, da kao nimam dovolj mleka, problemi z eno dojko, ki sploh ni proizvajala nič mleka (potem sem dojila pač samo na eno dojko), pa dolžina dojenja, pa odstavljanje ipd - to me je takrat vse vrglo iz tira in vsak pogled in komentar sem interpretirala kot napad. To sem na splošno opazila tudi pri drugih doječih mamicah. večinoma bog ne daj da je kdo kaj rekel, se mi zdi, kot da takrat večina naježi bodice. Pravim, sedaj gledam na to drugače. Želim ti, da bi se dobro odločila. Eno pa le polagam na srce: danes se mamice obnašamo kot da smo stekleni zvonci, ki ščitimo svoje otroke glih pred vsem možnim in to večno "šparanje otroka" da mu ne bi naredili nekih travm se meni zdi že malo pretirano. Kaj so nas uvajali v vrtec po dva tedna, tri, štiri? Poznam mame, ki še zdaj (po dveh letih) hodijo v vrtec z otrokom in ostanejo malo v igralnici, ker "veš, ona ne mara hodit v vrtec in rabi več uvajanja" - ne vem točno komu delamo uslugo. Otroku sigurno ne. Vse do ene meje tudi za otroka. Se mi zdi, da je to bolj zaradi nas samih, ker se nam otrok v resnici bolj smili kot v resnici trpi. Resnično ugotavljam, da otroku vzameš joško/flaško/dudo, je par ur hudega joka, par dni pojokavanja in potem otrok nanka več ne ve za joško/flaško/dudo. To je pač moje mnenje in izkušnja, seveda se ne rabite strinjat. Je bilo lepo pokramljat z vami. Chiara želim ti srečno odločitev. Mogoče odločitev še ni zrela. Prespi in odloči se dobro. LP.
|