Rubin.
|
Uf, kako čas beži, je že skoraj tri tedne od mojega zadnjega javljanja, ne morem verjet. Čas je tak en relativen pojem. Dnevi mi gredo tako hitro, se mi zdi da se okoli obrnem pa je teden naokrog. Nekako sem si nehala postavljati termine kdaj bo Gaja doma, pa skoraj ne morem verjet, da že eno leto in en mesec hodim v bolnico. Še dobro, da tega nisem vedela na začetku . Res je kar fajn, da ne vemo vsega vnaprej. Kako je Gaja? Odvisno s katere strani pogledaš. Če gledaš iz zdravstvene je stvar takšna: nekaj so jo začele jeziti ledvičke, čeprav ni čist presentljivo, glede na to kaj moraj vse prečistiti, tukaj mislim zdravila, ki jih seveda še sedaj dobiva. Nabirat so se začeli majhni kamenčki oz. bolj pesek. Sedaj delajo preiskave, pojavila se je tudi bakterija v urinu in mogoče tudi ona kaj nagaja, dobiva AB. Drugače je o.k., brez sprememb. Če gledaš iz Gajine strani, bi človek rekel, da ji nič ne manjka, sej se ji nič ne mudi domov . Ko sem pri njej uživava. Se ji max. posvečam, seveda kadar ne spi. Telovadiva, nekaj midve, nekaj z fizioterapevtko, moram rečt, da kar sodeluje in je z njo zadovoljna. Tudi nekatere vzorce, ki so značilni za nedonošenost je pričela opuščat, tako da se res vidi, da se z vztrajnostjo in trdim delom daleč pride . Seveda daleč od tega, da bi rekla, da smo na konju, ampak napredek je. Drugače pa je postala kar zbirčna, zelenjavnih kašic ne mara in pridno vse izpljune , stisne usta in to je to. Obožuje pa sadne in mlečne kašice - no pa tudi te ne vse. Sem ji rekla, ja Gaja nisi v hotelu, ampak v bolnici, tu je treba vse pojest, kar dobiš, pridi domov, bo mami kuhala samo tanajboljšo - pa nič ne pomaga. Z aparatom se gledata samo na daleč, drugače se ga pa brani in to tako močno, da kar pomodri, saturacija pa ji pade na 70!. Nimaš kaj, gremo nazaj na starega beara. Je pa bila včeraj ene 10 minut samo na kisiku, dokler ni pogruntala, da ji nihče ne pomaga dihat, potem pa jok. Tako, da bomo sedaj poskušala s to metodo, samo na kisik, pa diha sama. Moram pa se pohvalit, da imam čudežno naročje, ki Gajin jok v trenutku utiša. . Hvala vsem, ki ste mi čestitale za RD. Tasa_m - ja, Gajina rokca pri enem letu. Najaa, ta fizioterapevtka je taka dušica, da jo ima Gaja rada. Dela z njo, dokler samo godrnja, ko pa začne nabirat, in se kremžit, pa jo malo popestuje, zaziba, da jo preusmeri in potem spet. Se ful Gaji prilagajamo vsi. Ona pride, ko je Gaja sita, previta, naspana, takorekoč v idealni formi za vadbo. Tudi zdravniki delajo vizito, kadar ne spi, da je ne budimo, prav tako se delajo preiskave, če se le da, takrat ko je v budnem stanju. Res so zlati, moram pohvalit. Midve imava praktično tam svoj apartma, mogoče pa je to razlog, da noče domov . Miska73, midve z Ch.21 se občasno slišiva in lahko ti rečem da je Glorija ok, pač glede na situacijo. So skupaj in radi se imajo , kar pa je itak najpomembnejše. Moram pa vam povedati, sej verjetno ne bo jezna, ker je res super ženska, da imam kontakte z 24. teden. Verjetno se še vsi spomnite borke Maše? Mala Maša je že prava navihanka, povsod je je polno, radovedna, vedoželjna, čez dan je brez aparata in kisika, edino ponoči še potrebuje pomoč le tega. Je zelo malo bolna, seveda je to posledica tega, ker jo zelo čuvajo. Mamica je zelo močna ženska z ogromno pozitivne energije. Sem vesela, da jo poznam. Zgodba z neserečnim začetkom in srečnim nadaljevanjem. Vem, da je vroče, ampak bi vseena proslila da stisnete kakšno pestko, da pride Gaja čimmprej domov. Bodi lepo in hvala ker mislite na nas.
|