Eva19
|
dobro jutro  midve sva že eno urco budne, sva ble že na zgodnjem sprehodu, sva šle v pekarno po svež kruhek
kar se posteljic tiče...midva imava posteljico še od mojega  in je čist fina posteljica, ko bo pa to prerasla, jo bova pa dala v tisto posteljo, ki je bila včasih v moji sobi, imam vso opremo zelo lepo ohranjeno, v svetlo modri barvi so omare in postelja, in bo mela to potem Lia.
glede spanja pa...med mano in lio se je ravno tako ustvarila neka posebna vez...zelo je navezana name, zelo rada se carta, poklanja take nasmeške da dol padeš res čutm da sva zelo povezani, in to kljub temu da sem jo dojila samo en dober mesec in da sem jo pri enem mesecu, ko mi je začela spati celo noč, prestavila ne samo v svojo posteljico, ampak tudi v svojo sobo. Pa je mala tako zadovoljna, ko jo zjutraj pridem iskat. sobiaca je prav zanjo urejena, pisana, notri se počuti zelo domačo, saj se čez dan tam veliko igra, in gre prav z veseljem spat v svojo sobo in posteljo. nad posteljo ima nalepljene še risane junake in to opazuje dokler ne zaspi. Sama sem točno vidla, to kar so mi tudi drugi, ki majo že starejše otroke dopovedval, da če je možnost, otroka čim prej navadit, da je noč za spanje in ne crklanje, da se spi v svoji sobi in postelji, ter da sem jo naučila da mi zaspi sama v postelji, ni mi je treba nosit gor pa dol, edino radio prižgem in mala sama zaspi. Pa ne mislit zdej, da se naš otrok nič ne carta, vsako jutro ko se zbudi midve skupaj nato eno urco vsaj še, poležavava na kavču, zvečer pred spanjem ima pa vsak dan obvezno vsaj pol ure cartanja. in mislim da ji to tako čist ustreza.
naspani pa smo seveda vsi bolj. če mi ne bi spala celo noč, bi bila verjetno še vedno pri nama v spalnici, vsekakor pa ne v najini postelji. pa nič ne obsojam tiste, ki mislite drugače. vsak po svoje ane je pa res da sem tud jaz prej drugače mislila, pa je potem ko imaš enkrat otročka doma, vse drugače.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
glede na to, da se pa ukvarjam s psihologijo, sociologijo, pedagogiko - študijsko in da sem že samo študijske literature prebrala cel kup, sem pač sama pri sebi potegnila tak zaključek, da bo otrok spal pri meni, ker se mi zdi da to boljše vpliva na čustveni razvoj, ker sta z materjo le še vedno v simbiozi... da bi bil pa partner zaradi tega kaj prikrajšan se mi pa ne zdi, moj je npr. sam strogo proti, da bi bil otrok na začetku stran od naju... tako ali tako prva 2 meseca ne moreš 
potem, je pa tako ali tako že čas, da saš otroka v svojo posteljico... oz. jaz bi imela košek, da ga lahko malo prestavim v tistem času 
nepozabno kampiranje za 3 tedne... tko da sva denar za druge stvari namenila 
Se mi je zdelo, da bi lahko bla še 2 leti noseča, ker sem se počutila res odlično 
