Roberta69
|
Stolčki za hranjenje: meni je bil trip-trap stol od nekdaj tako grd (sem pa ena redkih ), da sem rekla, da ga nikoli ne bomo imeli in ga zaenkrat še nimamo. Jaz sem po priporočilu drugih kupila kar Ikeinega antilopa in se nam je super fajn obnesel, naš 2-letnik še vedno zelo rad sedi v njem... Imam pa vseeno namen kupit trip-trapa, ker je kao zaradi razvoja itd. fajn (čeprav za našega 2-letnika najbrž ne bo prišel preveč v poštev). Je p ares, da naj bi bili bolj stabili tisti, ki so v obliki črke Z (Stokke (ki je pa fuuul drag) in njegove kopije)). Takšni in drugačni plastični glomazni stolčki mi pa niso bili nikoli všeč - predvsem se mi zdi, da zavzamejo preveč prostora - Ikein je pa čisto preprost in nekako "paše" v stanovanje. Ležalniki: mi smo eni zelo redkih, ki ga nismo imeli, ker ni priporočljiv zaradi nepravilen lege - od ene strokovnjakinje sem sicer dobil anamig, da takšen, ki bi imel pod rito vrečo oz. da bi se rita pogreznila, bi še šel. Bo pa vsaka mamica najbrž lahko rekla, da je ležalnik en aboljših stvari, ker jim je olašal marsikaj. kaj pa vem, jaz sem pa pri otroku ful tako: č ebi ga na karšen koli način ovirala pri tazvoju ali mu "škodovala", pa čeprav je zato treb adrugje malce "potrepet" to tako naredim... Porodnišnica & potrebščine: v LJ smo dobili 2x dnevno sveže brisače in mrežaste hlačke ter 1x spalno srajco (sem se pa eno noč ful spotila in potem me je zeblo, ker je bila pižama mokra in so mi komaj dali drugo , ker je bilo ful porodnic in premalo robe). Vložke dajo preveč plastične, zato je fino kupit bolj naravne, jaz si bom vzela blazinice za dojenje, fajn je vzeti kakšne natikače (dajo navadne sobne copate), s halajmi in podobnim se pa jaz ne bi ukvarjala - je prov priročno, da zato oni poskrbijo. Potrebščine doma - po porodu: tiste osnovne reči, kot so voziček, posteljica, plenice, itd. (najbolje, da enkrat skopiramo seznam, ki je na RR-ju, pa lahko drugo- in večrodke dodamo svoje izkušnje/mnenje) je skoraj nujno kupiti prej (drugače bo samo veliko slabe volje), kakšne malenkosti se pa že sproti kupi (meni je prav pasalo, da sem šla vsak drugi dan sama po plenice itd., da sem malo odklopila; čeprav to ni bilo takoj po porodu, ker odsvetujejo, da greš ven - jaz bom tokrat to spustila ) oz. lahko partner opravi nakup. pri nas se je zatikalo edino pri oblačilcih, ker sem rabila še dodatne žabice in bodije itd. in sem glede tega mal pikolovska, pa je bolela glava, ker bi najraje kupil prvo, kar je prijel oz. sploh ne bi . Letanje naokrog z dojenčkom: jaz imam sicer glede bolezni oz. zdravja zelo pozitivne izkušnje, ker nihče od nas nikoli ni bolan in nisem pretirano taka, da raje nikamor, kjer je veliko ljudi, ker so bacili (jaz velikokrat prov iščem igralnice in podobno, pa čeprav naj bi bilo tam veliko bacilov, da ima sinček družbo)... Če moram v nakupovalni center, pač grem. Je pa res, da dojenčka nisem vzela s seboj skoraj nikamor, ker se mi je zdel na začetku res nebogljen in se mi je zdelo čist preveč stresno, da bi ga vodila v nek šunder. Ko je mali malce zrasel, pa sem ga v trgovine vseeno velikokrat vzela s sabo (čas ko je spal, sem izkoristila za nakupe ), čeprav drugače mi še danes, če se le da, nakupe prakticiramo večinoma tako, da je eden od staršev doma, drugi pa z otrokom. Dupustnicam želim veliko užitkov in lepega vremena!
|