Lara73
|
Prejela sem takle mail, pa kako res je to...
Naj to malo zaokroži, pa upam, da pride tudi kakšne bistre glave na
ministrstvu.
Otrokove pravice?!
<http://polnaglava.blog.siol.net/2008/09/26/otrokove-pravice/> P.S.
Avtorica piše na blogu z naslovom »polna glava«.
Včeraj mi je znanka na pevskih vajah povedala tole (resnično) štorijo:
Oče je bil klican v šolo, kjer so mu povedali, da je njegov 14-letnik
popustil na celi črti in ga bo treba malo priviti, če želijo, da izdela. Ker
se september še niti ni iztekel, je oče domov prišel precej slabe volje,
sina soočil z vsem, kar je izvedel in zelo na hitro postavil nova pravila.
Med drugim tudi zaplembo računalnika. Sine se je seveda uprl in ker je imel
oče že vsega zadosti, ga je malo močneje prijel in zelo glasno ponovil, kako
bo po novem. Sin je kmalu zatem poklical 113, prijavil očetovo nasilništvo
in policaji so bili tam "za oka tren". 300€, če nasilnež plača takoj, sicer
600€.
Če bi bil to moj sin, bi naslednji dan klicala ministrstvo za družino, se
pozanimala o minimumu, ki ga je treba otrokom nuditi in potem iz hiše
odstranila (prodala, uničila, podarila, kajvemkaj) vse, kar ta minimum
presega. Potem pa naj uveljavlja svoje pravice, smrkelj mali!!!
Danes je petek. Hvalabogu. Danes sem se sredi delavnika sesedla v pisarni
ravnateljice in prosila za injekcijo močnih pomirjeval. Dovolila mi je, da
se zjokam in šla medtem v razred namesto mene…
Poleg avtista in kupčka učno precej revnih otrok imam v razredu razvajenčka,
ki ne priznava nobene avtoritete. In za svoje afnarije izbira trenutke, ki
jih zase rabi otrok z avtizmom, ki se ne more odločati. Staršem sem ponudila
že kar nekaj idej, kaj bi lahko naredili, da malega spravijo v red, pa ne
zaleže. Zdaj bom zahtevala, da ga hodijo iskat po pouku, pa naj to uredijo
kakor vejo in znajo. Ali pa naj ga prevzame sam gospod minister, ki najbrž
po poklicni poti še ni stal v razredu. Meni je dovolj. Ne morem več. Po
petih letih v osnovni šoli. Ali bolje - po štirih tednih novega šolskega
leta. Vse, kar mi uspe zgraditi, mi podrejo pametne glave z novimi
pravilniki o takšnih in drugačnih pravicah. O dolžnostih povedo bore malo.
Na roditeljskem sestanku sem od staršev poslušala, kako naj vzgajam njihove
mladičke. Naj nikar ne govorim o kazni, bodo vsi zamorjeni, naj jim ne dajem
dodatnih nalog, se jim bo šola priskutila, naj sploh ne omenjam kazni, ki
smo jih bili dvajset let nazaj deležni mi, je skrajno neprimerno, zastarelo,
to ve že vsak. Kazen naj bo poravnava, tako kot temu rečejo učenjaki
sodniki, kazensko sedenje je pa tako iz mode. In zakaj morajo pravzaprav po
hodnikih hoditi v tišini. In, še bolj noro, zakaj morajo v jedilnici jesti v
tišini?! Saj nismo švicarski internat, za božjo voljo. In kaj je narobe, če
se na igrišču obmetavajo z okrasnim lubjem?? Otroci so razigrani, pustimo
jim vendar veselje, obnašajmo se svetovljansko, ne uničimo jim teh nekaj let
brezskrbnosti z zahtevami, ki jih uboge ranljive dušice ne morejo
izpolnjevati.
Lahko bi pisala in pisala, pa ne bi napisala vsega, kaj vse starši vedo povedati
na takih sestankih.
Vsakič me srbi, da bi jim povedala, kako je bilo, ko sem delala v mladinskem
domu. Ali pa takrat, ko sem se dnevno srečevala s starši mladih odvisnikov,
ki so si predolgo zatiskali oči. Da bi opisala smrtno grozo matere, ki ni
verjela, da njena hči kadi travo, kaj šele kaj drugega, dokler je ni našla
na stranišču komaj zavestne s steklenimi očmi, ki so prosile samo eno:
NARIŠI MI ŽE KONČNO TISTO MEJO, DA BOM VEDELA, DO KJE GREM LAHKO!!!!
Ideja o UNICEF-ovih varnih točkah se mi je zdela super. Zdaj jo živimo. Zdaj
razvajenci nad svoje starše pošiljajo policijo, ker so si stari dovolili
reči eno vzgojno ali dve. In užaljene punčare, ki ne morejo preboleti, da
jim ob ločitvi staršev ne pripada prav čisto vse, kar so si zamislile,
prijavljajo mamine nove prijatelje kot spolne iztirjence. Nihče ne preveri,
prijava pade, raziskava, obravnave… Prišli smo v čas, ko bodo nedolžni
odrasli morali svojo nekrivdo dokazovati z vsemi sredstvi, medtem ko bodo
razvajenčki za vogalom lizali lizike in se smehljali…
Ob misli, da imam pred sabo še kakšnih 25 let delovne dobe, me stisne v
prsih. Pa sem imela rada svoj poklic in ga v resnici še vedno imam. Ampak v
sedanjih razmerah ne bomo preživeli. In danes bom bolj malo spala…
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Že ko je to naredila sem ji rekla, da mi zgleda kar malo tako- tako. Mali se je sicer malo oglasil, ko mu jo je potegnila, ampak ni bilo sile. Tud sedaj ga očitno ne boli, no vsaj joka ne, če se dotakneš. Je pa rekla, da mu gre sedaj zelo lepo kožica dol in da ponavadi tam nekje do enega leta pa naj bi pri vseh šla takole. Tako da če sedaj še ne gre tako, ni nobenega problema. Pri nas je te zadnje dni šla res čisto malo, skoraj nič. Se je samo malo videla luknjica za lulat. 
naš rajši vodo, kakor čaj.... do zdaj sem ga v vročih dneh silila s čajem, pa ni in ni hotel pit... mogoče le kapljico... danes pa mu dam vodo, pa je kar pil in pil... HB da sem to zdaj pogruntala ( pred vročino) , ker sem enostavno mislila da otrok ni žejen. 
dobro, da smo kupili karavana, ker drugače ne vem kje bi vozila voziček- na zadnjem sedežu- kako, če je tam pa 
Pa 2 prenosne posteljice
