Klemy82
|
Govorimo o temle:
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ga v obravnavo posredovala Državnemu zboru RS. Vlada RS si je za mandat 2008–2012 s področja socialne varnosti naložila cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev. Ta cilj bo Vlada RS dosegla z naslednjimi ukrepi: - nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostojno življenje,
- zagotovitev enotne vstopne točke v sistem socialnih pomoči,
- vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.
Cilj predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je oblikovanje pravičnejše in bolj dolgoročno vzdržne socialne države. Preglednejši in preprostejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so je res potrebni, preprečil pa bo danes pogosta izkoriščanje in zlorabo sistema. Rešitve predstavljajo poenostavitev sistema socialnih transferjev, odvisnih od gmotnega položaja družine, njegovo večjo preglednost in večjo učinkovitost ter manjšo možnost zlorab. Cilje bo mogoče doseči z vzpostavitvijo centralne evidence pravic iz javnih sredstev in s povezavo informacijskih sistemov, z vzpostavitvijo enega mesta odločanja, s poenotenjem elementov, ki vplivajo na odločitev o socialnih pravicah, in spremembo kriterijev za upravičenost do nekaterih socialnih pravic, pri čemer je mogoče vključiti tudi vzpodbude za zaposlovanje. Centri za socialno delo postanejo »ena vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki ne temeljijo na socialnem zavarovanju ali o njih ne odločajo organi blagajn socialnega zavarovanja. Centri za socialno delo bodo odločali o vseh tovrstnih zakonskih pravicah, ki so neposredno odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca, tj. tistih, ki so po veljavni zakonodaji že v njihovi pristojnosti (t. i. državnih socialnih transferjih), in tudi o pravicah, ki jih po veljavnih predpisih zagotavlja lokalna skupnost in so določene kot zakonska pravica (t. i. občinski transferji). Zakon jih s skupnim izrazom imenuje »pravice iz javnih sredstev«, in sicer so to:
denarni prejemki: - otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državna štipendija;
subvencije in plačila:
- znižanje plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo,
- dodatna subvencija malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko prehrano,
- subvencija prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo,
- oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
- prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
- subvencija najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja,
- pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje,
- pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
Neupravičeno kopičenje socialnih pravic bo mogoče preprečiti z: - enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, ko ta uveljavlja pravico do nekega socialnega transferja,
- enotno definicijo dohodka (vrst dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja),
- enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja,
- določenim vrstnim redom uveljavljanja socialnih transferjev,
- eno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev.
Ti elementi so ključni za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih oseb, ki se jih poleg njega upošteva kot člane neke skupnosti. Materialni položaj je na eni strani pogoj za upravičenost do številnih socialnih transferjev, na drugi strani pa podlaga za odmero višine posameznega transferja. Predlog zakona ohranja načelo, uveljavljeno pri navedenih pravicah iz javnih sredstev v obstoječi področni zakonodaji, da se le-ta dodeli, kadar dohodek oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico iz javnih sredstev. Pri tem zakon ne posega v druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo to pravico. Tudi ne posega v samo delovno področje posameznega pristojnega ministrstva (razen izjemoma, ker se področna zakonodaja ne spreminja vzporedno s sprejetjem tega zakona) niti ne posega v vir financiranja. Določa pa: - vrstni red uveljavljanja pravic,
- enoten način ugotavljanja materialnega položaja (krog oseb, dohodki, premoženje),
- meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju denarnih prejemkov in drugih pravic, ki so odvisne od materialnega položaja,
- višino določenih pravic iz javnih sredstev,
- postopek, ki se uporablja pri njihovem uveljavljanju,
6. centralno evidenco socialnih transferjev.
Centri za socialno delo odločajo o navedenih pravicah po v zakonu določenem vrstnem redu, ki ga je vlagatelj dolžen upoštevati. Z določitvijo vrstnega red se preprečuje neupravičeno kopičenje pravic, hkrati pa tudi neupravičeno povečanje pravice, ki jo uveljavlja vlagatelj, do česar bi prišlo, če zakon ne bi uredil tudi posledic ob neuveljavljanju posamezne pravice. Pri vrstnem redu zakon določa, da je vlagatelj denarne prejemke dolžen uveljavljati v naslednjem vrstnem redu: - otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državna štipendija.
Pred uveljavljanjem subvencij oziroma plačil je vlagatelj dolžen uveljaviti tudi pravice do denarnih prejemkov. Center za socialno delo je vlagatelja dolžen opozoriti na vrstni red in posledice njegovega neupoštevanja. Če vlagatelj ne uveljavlja katerega izmed denarnih prejemkov, ki je po vrstnem redu pred pravico, ki jo uveljavlja, se denarni prejemek upošteva, kot če bi mu bil dodeljen. Vlada RS sprejela predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih 
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ga v obravnavo posredovala Državnemu zboru RS. Predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih izboljšuje sedanjo ureditev instituta denarne socialne pomoči. Denarno socialno pomoč prilagaja posameznim upravičencem skladno s trajanjem prejemanja, zmožnostjo upravičencev za delo, starostjo in delovno aktivnostjo. Hkrati pa zakon višino osnovnega zneska minimalnega dohodka prilagaja novo izračunanim minimalnim življenjskim stroškom. Osnovni cilji predlaganih sprememb so: - razdelitev veljavnega Zakona o socialnem varstvu na dva samostojna dela: socialno varstveno dejavnost in socialno varstvene prejemke;
- izboljšanje sedanjega stanja in prilagoditev zakonskim spremembam na drugih področjih zaradi prenosa pravice do varstvenega dodatka in do državne pokojnine s pokojninskega področja v sistem socialno varstvenih prejemkov v okviru predloga zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in do dodatka za tujo nego in pomoč iz Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb v sistem socialno varstvenih prejemkov v okviru predloga zakona;
- uvedba dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake) na področju družinskih prejemkov ter upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine . Ena bo višina za predšolske in šolske otroke, druga za dijake, saj se pravice iz javnih sredstev za starejše od 18. leta zagotovijo v sistemu državnih štipendij in z drugimi pravicami iz javnih sredstev;
- uvedba evidence iskalcev zaposlitve (področje zaposlovanja);
- določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, v primerjavi s trenutnimi minimalnimi življenjskimi stroški oziroma določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka – to je višine sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe;
- prilagoditev višine osnovnega zneska minimalnega dohodka novemu izračunu višine trenutnih minimalnih življenjskih stroškov za prejemnike, ki denarno socialno pomoč ( DSP) prejemajo le začasno, in za prejemnike, ki DSP zaradi osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati (trajna nezmožnost za delo, trajna nezaposljivost, osebe, moški, starejši od 65 let, in ženske, starejše od 63 let), prejemajo trajno in ki si s pridobitnim delom ne morejo več zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti (stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, ipd.);
- racionalizacija proračunskih odhodkov pri podeljevanju denarnih socialnih pomoči z uvajanjem bolj učinkovitih kriterijev, spodbujanjem zaposlenih in samozaposlenih prejemnikov DSP k večji delovni aktivnosti oziroma ohranjanju motivacije za delo;
- pomoč pri reševanju okoliščin, ki vplivajo na začasno nezaposljivost posebne skupine brezposelnih upravičencev do DSP, ki so začasno nezaposljivi zaradi težav v duševnem zdravju, težav z odvisnostjo in podobnih težav;
- izboljšanje zakonskih določb v pogledu odprave določenih pravnih praznin pri dodeljevanju denarnih socialnih pomoči.
V predlogu zakona se uvajajo osnovne vrste sprememb, in sicer uvedba nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, novih meril za določitev minimalnega dohodka, ki posameznemu družinskemu članu zagotavlja osnovno preživetje, dodatka za aktivnost, nove definicije enostarševske družine, zakonske domneve obstoja zunajzakonske skupnosti, posebnih komisij zaradi uvedbe dolžnosti sodelovanja med Zavodom RS za zaposlovanje in centri za socialno delo pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do DSP, šestmesečne prepovedi dodelitve nove DSP, če je upravičenec pred izdajo odločbe, s katero mu je bila dodeljena DSP, oziroma ob izdaji, podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke, novih fleksibilnejših pogojev dokazovanja namenske porabe izredne denarne socialne pomoči, novega načina upoštevanja dohodka iz dejavnosti, dodatne nove prve odrasle osebe v družini v primeru nasilja v družini ter uvedba nove pravice, tj. pravice do varstvenega dodatka. V predlogu zakona se, izhajajoč iz Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 27. člena Zakona o socialnem varstvu, uvajajo tudi spremembe pri upoštevanju preživnine pa tudi nadomestila preživnine, družinske pokojnine in drugih prejemkov, prejetih na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov, v lastni dohodek družine oziroma posameznika, in sicer na način, da se otroci in pastorki, ki prejemajo navedene dohodke, pri ugotavljanju upravičenosti do DSP sedaj upoštevajo, njihovi navedeni dohodki pa le v delu, ki ne presega njihove meje osnovnega preživetja. Predlagana je tudi ureditev, da se pri upravičencih do trajne denarne socialne pomoči, dolgotrajnih upravičencih do DSP (ki so v zadnjih 3 letih DSP prejeli štiriindvajsetkrat) in upravičencih do varstvenega dodatka v Zemljiško knjigo zapiše zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v njihovi lasti, v korist Republike Slovenije.
_____________________________
Jst.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Al kak?
