Jančika_
|
Meni kar nekak zlaufa. Mislim, razumem, da se ti zdi težko, saj se vsakemu, če začne razmišljat o tem. Pač ne preveč gruntat, ampak zgrabi bika za roge. Jaz imam skoraj 6-letnika, skoraj 4-letnika in 5-mesečnika, pa tavečja dva vedno spravim v vrtec pravočasno. Nimamo daleč, vedno gremo peš. Smo šli tudi v snegu do kolen, (minija, takrat starega tri tedne, sem nesla v štorklji), pa pri minus deset. Če se je dalo, ju je peljal zjutraj mož, razen ob petkih, ko ga ni bilo; vedno pa sem jaz hodila po njiju. Zdaj sem tudi zjutraj vedno sama in sem zelo vesela, da ni treba več oblačit kombinezonov in teh jajc. Tisto mi je pa res žrlo živce.
Vstanem prva, se zrihtam toliko, da sem za med ljudi, potem zrihtam najmlajšega, ki v ležalniku počaka, da spedenam še tavečja dva. Itak mu je zanimivo, da se nekaj dogaja okoli njega. Seveda zelo pomaga, da se najstarejši poštima praktično čisto sam, čisto nič pa ne pomaga, da ima srednji vsako jutro neke scene. In gremo.
|
Natisni
)
. Ma nekako bo že moglo it! Če bo lepo vreme z vozičkom, v primeru dežja pa v kengurujčka. Samo ritem od tamlajšega bo nekako treba ujet...
Boš vidla, da bo šlo. Poročaj.
)..kadar ni moža doma, se pač jaz ustanem okoli 7h, podojim malega, okoli pol osmih zbudim tavečjadva, ju oblečem, zrihtam..malega odnesem v spodnji štuk k mami(če ne spi), jaz pa gasa v vrtec...če pa ni mame doma(recimo sedaj sta bil na dopustu) pa vse tri napokam, pa gremo...pa smo vedno v vrtcu okoli 8h..včasih se zavleče do 8.15..če pa mali je okoli 5-6h, pa ga nahranim pol ko pridemo dam..je pa res naš malček en priden dojenček...al pa se navadijo da ne morejo imeto vsega v tisti sekundi ko želijo, kaj jst vem...uglavnem, pa ko se navadiš, to laufa 100/h, sej bo, boš našla svoj ritem , pa bo vse lažje!
