Zvezdici
|
donna - ja sem prakticirala ''''ta sexy hlačke'''' kar dolgo. Uhh ja moj porod.. porodne zgodbe sploh še nisem napisala . Bom na kratko napisala. 26.3 zjutraj sem imela pregled, kjer sem dobila svečko za sprožitev poroda. Sem odšla na oddelek, kjer je sledilo čakanje popadkov in odpiranje MV. Ob 3h sem imela pregled, kjer me je G razveselila, da gremo rodit. Še isto uro sem bila poslana v 1. nadstropje na porodni oddelek. Tam je sledil klistir in britje. Vmes so bili popadki vedno močnejši. Vendar so bili te popadki malo moji vendar tisti ta močni, pa zaradi svečke in tudi na vsako minuto. Po resnici povedano sem mislila, da me bo pobralo. Med popadki sem nonstop hodila gor in dol po hodniku (namreč vse porodne sobe so bile zasedene in je bilo treba n prosto sobo čakati 2 uri!!!). Vmes me je še sestra pogledala, kjer mi je povedala, da se sploh niamor ni ni nič premaknilo. Priznam, da mi je takrat malo zmanjkalo poguma, vendar HB za prisotnost moje sestre, ki me je vzbodbujalaa, ker res nisem mogla več saj so bili popadki res močni in že 2 uri na vsako minuto a se vse skupaj ni premaknilo nikamor. Ko sem končno dobila sobo so mi tam predrli mehur, še prej pa sem po infuziji dobila večerjo . Od takrat naprej, pa so se začeli moji popadki, ki so bili še močnejši od tistih prej. Končno je tudi CTG začel kazati popadke, saj par ur prej ni bilo na ctg-ju videti nič, čeprav sem jih močno čutila. Po malo več kot 1. uri sem bila odprta šele 5 cm, popadki, pa že na vsako minuto. Sestra mi je svetovala, da naj se vležem na bok s pokrčenimi nogami, da bo to pospešilo spuščanje male. Vmes sem še dobila masko, skozi katero sem vdihnila samo enkrat, saj mi je bilo prekleto slabo od tistega. Po 2h urah se je končno začelo zares. Dali so mi še nekaj proti bolečinam in smo začeli, hehe. Zadnja faza oziroma pritiskanje mi je bilo najlažje in me niti slučajno ni bolelo toliko kolikor tisti popadki prej. Šlo je na koncu vse tako hitro, da sem komaj dojela. Niti čutila nisem kdaj je zdravnica zarezala. Po parih potiskih in evo ob 23.32h našo pupo . Najlepši občutek nasvetu ko zagledaš svojo pikico in dobesedno v trenutku pozabiš na vse bolečine bi takoj še enkrat šla rodit za to nagrado, ki jo dobiš na koncu!! Me je zelo bolelo in mi je vmes res zmanjkalo poguma. Ampak zaključek vsega tega, je, da bi vse dala skozi še enkrat! Potem je bilo treba poroditi še posteljico (nič posebnega, malo me je zabolelo ampak ni bilo hudega), me je še zašila in nato sva imele s pupo 2 urce samo zase (po navadi je 3 ure, ampak ker je bila gužva so naju prej opeljali v sobo). Punce tiste, ki boste še rodile, vas res čaka enkraten dogodek. Jaz se ga z veseljem spominjam in upam, da se ga boste tudi ve . Saj sem sigurno kaj pozabila in izpustila, ampak neko predstavo kako je bilo, pa upam, da sem jo dala. Edina neprijetna izkušnja je bila neprijazna babica, ki me je nonstop nadirala. Mi sicer ni vrjela da imam popadke na minuto. Noro res! Se je norca delala iz mene češ, da se dobro držim glede na to, da imam popadke na minuto. Ampak saj vsi vemo, da babice pač so nekatere prijazne in nekatere bolj manj. Jezilo me je samo to, ker sem v tistem trenutku rabila toplo in prijazno besedo, ne pa da se dere name. Zato, pa vsa sreča, da sem tam imela s sabo svojo sestro! Aja, porod je pa trajal 4 ure (če štejemo samo moje prave popadke). Vse skupaj pa je trajalo od 4h, pa do 23.32h
< Sporočilo je popravil Zvezdici -- 22.4.2010 15:00:57 >
_____________________________
26.03 ob 23.32h je tudi zame posijal sonček z imenom Tija :)
|