Jararaja09
|
Torej, kaj me teži.... Hm, mislim, da je ta tema bila že neštetokrat načeta na tem forumu, ampak babe smo itak take, da mislimo da je naš problem specifičen in edinstven, kar v bistvu je, neprimerljiv z ostalimi in zato se pač tudi jaz obračam na vas, da slišim kako sveže mnenje Pred sedmimi mesci se nama je s partnerjem pridružila prelepa pupa, ki nama je popestrila in vsekakor polepšala vsakdan. Amapk s tem so prišle tudi nekatere težave in težavice, ki so vnesel nemirv najin odnos in nekako se nama ne rata izkopati iz tega. Prvo kar me teži je to, da je moj dragi nekako distanciran od vseh opravil, ki se tičejo naše male štruce. Nekako v njegovi zavesti obstaja mišljenje, da je pač to delo ženske, moški pa denar prinaša v hišo. Naj povem, da ima moj s.p. kar v njegovem primeru pomeni, da ima kar precej časa, še posebej ga je imel čez zimo, ko pač v njegovi panogi ni toliko dela. Skregala sva se že miljonkrat, ker mu hočem dopovedati, da naj da vsake toliko tudi sam pobudo, da bo malo okopal, jo previl, peljal na sprehod.... Ne pravim, da mora to vedno in povsod, ampak.... Naj povem, da odkar se je rodila je še ni okopal, previl jo je enkrat.... Saj zame to ni merilo biti dober oče, ampak kar je preveč je preveč. Sem ga že spodbujala, tudi drla sem se že na njega, ker mu ni prišlo do zavesti Hočaem, da malo sodeluje, da spozna da so to v bistvu luštna opravila, ki starša in otroka povezujejo. Seveda sem potem jaz vsa zagrenjena, tečna, sitna... Ne znam mu več lepo dopovedatai. Enkrat, dvakrat se je zgodilo, da je celo malo več časa mali posvetil, amapk ga je volja hitro minila. Saj ne da je nima rad, obožuje jo, ampak nekako so mu te stvari neznanka. In kaj se zgodi? Jaz se oddaljujem od njega, ker sem nonstop jezna in se čutim užaljena in ponižana, ker ne spoštuje mojega mnenja in mojih želja. Ne omejujem ga, gre na pijačke, kavice, zdaj se je začela motoristična sezona.... Po moje pa je prav to napaka, da ga nisem že na začetku "zdresirala" Ta jeza se vmeni nabira, vsake toliko eksplodira.... Vem, da to ni primeen način reševanja problemov, ampak več ne vem kako mu naj dopovem, da naj bolj aktvino sodeluje v družinskem življenju. Saj ne bi rekla, če bi vsak dan garal kot živina, ampak on ima ogromno prostega časa in vedno so neki izgovori.... Zjutraj vstane, gre na kavo in se prebudi, kot on reče temu, potem pa pride nazaj in mami že do takrat tamalo zrihta, jo da spat in še počisti vmes on pa samo čaka, da gremo mogoče na kak sprehod, da je pol frej za cel dan.. In res se sedaj samo kregava, iščeva neke napake, ker jaz pač nonstop težim. Ampak kot sem rekla, ne znam več drugače. To pa seveda vodi tudi do pomanjkanja spolnosti, bližine... Spet napačno usmerjena jeza, ampak ko sem tako razkurjena me nekako spolnost ne zanima, čeprav si je zelooooooooooooo želim!!!!!! Še posebej, ker sva pred porodom bila neverjetno aktivna na tem področju!! Še vedno mi je privlačen, še vedno si ga želim, ampak vse skupaj..... On pravi da ne dajem pobude, kar tudi delno drži, ampak kaj naj če bi ga včasih najraje zbrcala od jeze kot pa videla golega Z njegove strani pa tudi ni neke inicijative, nekega pretiranega truda.... Sem ga že vprašala, če sem mu manj privačna ipd. Pravi, da ne, verjamem pa da mu prav tako gre na živce, ker mu težim. Sem se že poskušala z njim pogovarjati, kaj pametega dognati, ampak nekako vedno ostane ta praznina, teh tisoč neodgovorjenih vprašanj.... Rada bi te težave rešila, jaz sem borec in se ne pustim kar tako, ampak da bom sama vzgajala otroka, medtem ko imam partnerja in ko punčka ima očeta ob sebi...Ni šans!!!! Hočem da sodeluje in vem, da je zeloooooooo prav da sodeluje samo dopovedati mu tega ne morem. In potem eno vodi k drugemo in vse je ena velika zmešnjava!!!!! Uf, sem se pa razpisala. No, če se komu ljubi brati in odgovoriti bom seveda fejst vesela
< Sporočilo je popravil Jararaja09 -- 9.4.2010 11:10:52 >
|