MoZza7
|
Hvala za odgovore, jaz vas prav občudujem. Mislim, da bi potem takem moralo tudi nama znest. Nincy, to kar si napisala je pa velikokrat čista resnica. Tudi jaz sem bla včasih taka, da sem rekla najprej štalca pol pa kravca, ampak če misliš samo na to, potem nimaš nikoli vsega in nisi nikoli prav srečen. Potem sem pa tudi spoznala, da ne rabiš met vsega takoj, pač postopoma narediš koliko si zmožen... Pa če pomislim da bi morala čakat še deset let preden bi vse to dosegla in lahko začela razmišljat o otroku, bi bilo čist predolgo. Ko bom čisto prepričana, da je to to, bomo pa tudi začeli delat kaj v tej smeri... Moj je sicer nekoliko neodločen, pa ne zato ker si ne bi želel, ampak zato ker sem še precej mlada, pa pač hoče da dokončam šolo, da ne bi starši kaj težili. No, saj vsi vedo, da se čist nora na otroke, samo noben si po moje ne misli, da tako zelo, da si svojega želim in to kmalu, ne čez deset let... Se opravičujem, če preveč težim, rabim malo da se nekomu zaupam, ko me razume, ker vsem prijateljem je pravzaprav kariera prioriteta, meni je pa družina tisto prvo, ve ste pa tiste, ki imate podobne nazore kot jaz, in me mogoče malo bolje razumete :D
|