dskubin
|
Ma, jaz vas itak vse mamice z več user posted image TOTALNO občudujem! Kako vam rata vse? user posted image Moja user posted image je ful pridna, pa sem konec dneva še vseeno čisto sesuta, stanovanje pa še vedno ni kot iz škatlice ... cunje še vedno niso zlikane... Ko smo imeli taprvega, sem podobno razmišljala, še za net nisem imela časa. Čim je zaspal - kuhsnje, peglanje, čiščenje, cel dan v akciji, zvečer pa čisto paf. Zdaj pa rečem: rata ker mora, ne gre drugače. Pa stanovanje ni NIKOLI kot iz škatlice, cunje tut če slučajno vse uspem zlikat, je itak nov stroj v pranju... Razlika je le v tem, da se zdaj ne sekiram več tolko, če je kje kakšen prahec, pajčevina ali kup nezlikanih cunj. Raje, kot da cel čas čistim, se ukvarjam z otroci, oni me rabijo zdaj, umazanija pa itak počaka, ne uteče nikamor Vsake tolko narediva z mojim generalko, moram priznat, da se takrat res dobro počutim - no, kako uro, ker je kmalu vse po starem. Pri 3 otrocih ne moreš imet vsega v nulo zrihtanega, ampak bomo vseeno preživeli Pa se mi zdi, da veliko časa prihranim s kuho. Da se izognem neprestanem mešanju po kuhinji, veliko skuham vnaprej večje količine in dam v skrinjo. Npr, bolonjsko napravim kar iz več kil mesa. Pol zamrznem po porcijah, enkrat za pašto, drugič za lazanjo, za filat palačinke,.. Pol lahko veliko hitreje pripravim kosilo in nam ostane več časa za sprehode in igro, saj mam vse 3 doma. Aja, pa še nekaj. Pri taprvem smo skočili na vsak stokec, niti jokat še ni začel, ga je že en tolažil. Sedaj pa mora junior včasih tudi malce počakat. Sicer ga ne pustim, da neutolažljivo joka, ampak takoj pa tut ne skočim - in velikokrat se prtesenetljivo hitro zna sam umirit. Sej včasih se mi smili, ampak še zdaleč ne tako, kot prvič, ko sem bila pri vsakem joku in krčkih vsa iz sebe in sem mislila, da ne bomo preživeli. Pa je šlo mimo, zdavnaaaaaj , zdej so drugi problemi, trmica - bomo preživeli, bo kdaj konec tega obdobja? Seveda Sam najhujše je, ker te na to ne more nihče pripravit in ko te doleti, si nebogljen in se moraš sam nekako znajt in se prebit skozi to. Sej lahko so drugi imeli te probleme, pa so te opozorili, ampak ni to to, dokler ne izkusiš na lastni koži. Je pa fajn vedet ja, da nisi sam v tem zosu, da bi lahko blo še veliko hujše. Kljub kakem krčku, alergiji, smrkeljčku - edino važno je, da so živi in tako naši in predvsem LJUBLJENI!
< Sporočilo je popravil dskubin -- 26.3.2010 14:25:37 >
_____________________________
I don't know who you are - But you probably deserve a hug.
|