aleunam
|
IZVIRNO SPOROČILO: tinkatonka Pa sej ne mislimo skoz na zanositev. Samo če že toliko mesecev, ki se prevesijo v leta ne uspe, pa res ne moraš ostat ravnodušen. Jaz testov ne delam, tudi ob M ne jokam, ampak me pa "globoko" prizadanejo in do joka spravijo besede sinka: Mami jaz bi imel dojenčka" (ker pač sestrice in bratce dobivajo njegovi sovrstniki v vrtcu, si to tudi on želi). Tak da seveda smo optimistične in si želimo odmislit, pa to ne ratuje vedno najbolj. Sploh ko vidiš, da so okrog tebe vse noseče. Pa da tvoje prijateljice v tem času, ko ti še zanosit nisi uspela, so one že drugič noseče in že drugič rojevajo. Oh ja. Sej bo tudi za nas ta čas. In potem ti še vsi za novo leto želijo še kakšnega dojenčka (se že ponavljajo iste želje par let), pa si misliš "ma dej ne seri lih rabim to poslušat", čeprav veš, da ne mislijo slabo, ampak dobro,pa te vseeno prizadane. Mene razveseli le to, da že imam enega zdravega otroka, ki mi nagaja in mi dela sive lase,a tako toplo objame in reče "mami ti si moja princeska". Za to je vredno živeti in zato je vredno "trpeti" mesece za mesecem, da nam le enkrat spet uspe. Res lepo napisano. Sicer pa verjamem, da ni lahko, ko se trudiš že par let. Moj namen ni bil slab, želela sem samo, da se ta mesec ne bi "obremenjevale". A veš, na tem forumu sem prebrala že nešteto zgodb in najbolj me prizadanejo takšne, kot je tvoja. Par let nič, jeziki okrog tebe (ki ne mislijo nič slabega, ampak tebe boli, ker se trudiš), same nosečke, ko maš že občutek, da ene stopijo čudno, pa so noseče, ti pa se trudiš, meriš temperaturo, zapraviš malo premoženje za testke, vedno znova razočaranja, preiskave, pregledi... Rada bi samo, da ta mesec "pozabite" (saj vem, popolnoma ni mogoče) na to in uživate. In kot praviš, maš vsaj enega sončka... Upam, da vse čimprej zagledamo . Nekoč nam bo uspelo, ker močno verjamemo v to! Bostina, katere kekse da tvoja babica na jelko?
|