mika
|
Ker je recesija močno zajela tudi naše podjetje, bodo jutri odločalo kdo ostane in kdo gre. Glede na to, da so mi zadnje tri mesece podaljševali pogodbo za en mesec, sem se nekako sprijaznila, da sem med tistimi, ki gredo. Ker se bliža konec meseca sem kadrovsko vprašala, če že ve, kaj bo z mano in mi je rekla, da ji je direktor rekel, da bodo jutri odločali, kdo gre na čakanje do pomladi. Nisem bila nič pretresena ali kakorkoli živčna, ko čez dve min. pride moj šef in pravi, da ge na dopust. Cel dan ni nič rekel, pa sva bila skoz b kontaktu. Očitno se je odločil šele takrat, ko je izvedel, da bo moral reč kdo od naju s sodelavcem ostane.Jutri, ko bi se moral izjasnit, ga ne bo. To me je pa tako prizadelo, da sem se komaj zadržala, da se nisem razjokala. Vse je prepustil drugim. Ta mesec sem dobila za narisat načrte projektov, ki se bodo delali vse do poletja. Se pravi, da si je zazihral, da bo vse narejeno, ker od mojega sodelavca ni nič. Res nič...ništa...totalna nula. V tem oddelku je itak dovolj samo eden, sam so pač zaradi določenih vez tud njega zaposlili. In ker je dobil takoj za nedloločen čas, se mu je je*balo za delo. Vse dolžnosti, ki jih je dobil, je tako fino spalamudil, da ima gužvo, da so delo dobili drugi. Tolaži me misel, da vsi, res vsi vedo, da sem dala vse od sebe, da sem vse projekte speljala jaz. tud direktor je na zadnjem sestanku spraševal, kaj dela sploh moj sodelavec in sem dobila občutek, da ga je šef zagovarjal. Mogoče bi bolje prišla skoz, če bi ga ogovarjala okrog in se drla kako gužvo imam, tako kot počne to on. Kakorkoli, pričakujem odpoved oz. ne podaljšanje pogodbe, nisem si pa mislila, da mi bo šef obrnil hrbet. Tudi prav, bom že preživela. Upam samo, da bom jutri novico sprejela brez solz. Pa še to, če katera ve...glede nato, da se men izteče pogodba grem kot brezposelna na zavod, a ne ? ne morem it na čakanje?
|