KatMat
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kasija dobro jutro! med tem, ko sem brala, ste še stran in pol dodale na plavanje prideva. mi zdaj nekaj drema, ga bom morala zbudit. upam, da ne bo tečen. danes bomo potapljali dojenčke pod vodo. jaz ga sicer ne bom. me je preveč groza. sicer pa berem eno knjigo o spanju in zdajle mi moj gal spi v naročju - toliko o knjigi, a ne . bo treba prestavit v višjo prestavo tole navajanje na primerno spanje in uspavanje. moški aahhhhhhhh . saj moj pomaga, samo mene živcira že ta konotacija, da on pomaga. komu, a meni. a so to samo moji otroci, kuhinja,... pa moti me, ko mi druge punce rečejo, kaj se pritožujem, saj moj je boljši od drugih kao. ja, kaj pa pol-pol delitev? pa emancipacija? v glavnm pred otroci sva živela drugačno življenje s pol manj gospodinjskimi opravili. malo pospravljanja, pa nekaj cunj za oprat. jedla sva itak v službi, čez vikend pa pri starših ali sva šla ven. zdaj je pa v dveh letih razlika, da je treba redno dnevno kuhat, stroji za prat so štirje na teden, pospravljeno mora biti bolj natančno in pogosto, pa več se umaže. pa se mi zdi, da vsaj moj mož to bolj počasi dojema od mene. ni mu tako nujno in se večkrat čudi, zakaj se razburjam, ker ni toliko doma in ne opazi nereda. katmat sem razmišljala, da se ženske na otroka navajamo že med nosečnostjo, ko ga moški dojamejo šele, ko se rodi, pa še to ne v celoti kot mama na porodniški. moj je za kakšno stvar priznal, da ni lahko, šele ko jo je sam izkusil. opazovanje ni pomagalo. pa še mu manjka empatije kdaj. recimo uleti domov ob 6h popoldan in jaz ga pričakam z otroci na vratih pa reče, če se lahko vsaj preobleče in gre na wc. wc - a to je tam, kjer jaz nisem bila že tri ure dedci
|