Februarka08
|
Dan.
Saj nimam časa pridt kle gor ko dam enga spat, se drugi oglasi in tako potem RR odpade. No, zdele sem si pa vzela par minut in na hitro napisala porodno zgodbo, če ma katera čas, jo še tukaj pripopam. Kaj več pa kakšen drug dan, grem si hitro narest čaj dokler je tišina...
15.10. sem imela že 3. amnioskopijo, čeprav sem bila šele 1 dan čez PDP. Bila sem 100% da bom šla še lepo domov, čeprav sem imela za vsak slučaj torbo že sabo. Pridem not, me pregleda in pravi da sem odprta 3 cm, da je plodovnica mlečna in da sem za v porodno kaj??? Zame itak totalni šok. Umetnih popadkov sem se itak najbolj bala. Ok, pridem ven, moj se že od daleč smeje, kot češ, spet greva domov. Jaz pa mu pokažem list in materinsko in pravim, greva rodit. Kakšen pogled!!! Nekaj minut sem ga prepričevala da je res, ker mi sploh ni verjel. No, me pokličejo, njega pa pošljejo na kavico. Potem pa ctg, papirna vojna in klistir. Po klistiranju sem hodila še kakšno uro gor in dol, ampak ni blo nič učinka, itak nič popadkov Ob 10.00 sem mogla it na posteljo, da mi je dr. predrla mehur. Ker je bil še visoko, se mi je mogla babica uležat na trebuh in dol potisnt. Po predrtju mehurja sem dobila še iglo v žilo in umetne. To je blo mal čez 10. No, pol pa pride moj in se je počasi začelo. Popadki so se začel stopnjevat, jaz sem se pa super odpirala. Če bi šlo vse po planu bi rodila v roku 1 ure! Pa ni šlo ravno... Blaževa glavica je bila še previsoko (valda, če je blo pa vse kar na silo narejeno ) in se ni spuščala, mene pa bolelo za umret. Babica po kakšnih 2 urah ni več vedla kaj naj, dohtarce so se menjavale, vsakih par minut sem mela eno tujo roko v meni vse so me gledale in se med sabo zgovarjale kaj narest. In potem slišim, da lahko da bo vakum ali pa CR! Midva oba v en glas, samo vakuma ne! So me neki hotle prepričevat da to ni več to kot je blo včasih itd... ja, bla bla. Ok, pol pa reče babca da me bo dala v en položaj k boli kot 100 ampak da bomo tako mogoče glavico kaj nižje spravili. Itak privolim, kaj pa čem? Sem se mogla uležt na hrbet, pod križ mi je dala pa en trd zvitek in tako sem mogla predihavat popadke. Noge pa naravnost in skupaj držat. Ja, to je pa res bolelo, priznam, kar solze so mi tekle. Ampak vse, samo da ne bo CR ali kaj drugega. Po nekaj časa me spet pregleda in pravi, ok, glavica se je spustila, ampak zdaj morte tko ležat, da ne bo šla nazaj o groza. Potiskala sem pa že 2 uri, pa kaj ko ni blo učinka. Babice so se menjavale v moji sobi, prav tako dohtarce... pol pa kar naenkrat vse grejo ven, ostane moja babica, jaz dobim popadek, pravi potisnite, jaz itak na vso moč, glavica skoraj zunaj pol pa itak panika, nobene nikjer, ona začne tulit da naj ena pride, jaz pa da naj počakam! Halo, kaj??? Mene bolelo, mali je ven tiščal, jaz sem mogla pa čakat da so škarje in vse pripravile. Mislim... in pol ko so končno pripravljene, pravi da naj potisnem... pol se je pa začela kalvarija. Ni šlo več! Glavica je bila zunaj, ramena pa ne. Kot da bi telo otrpnilo. Dobim 2 dohtarce v sobo in še 3 babce. Vse 3 babce so se mi obesle na trebuh in skakale gor - dobesedno. Zraven so vsi tulili potisni, potisni, jaz potiskala kot nora, pa nič. Moj je bil čist fertik, jaz že brez moči, strah me je blo, pol pa končno ob 12.56 le pride ven in zakričijo da je fantek! Midva v jok, Blažek pa tud sicer je bil revček čisto moder v glavo, ga je blo prav groza pogledat. V tistem momentu pridivja pediatrinja in ga takoj po prerezu popkovine vzame in pregleda, ker jih je bilo strah, da je zlomil ključnice. No, HB je blo vse ok, samo nekaj črnic je imel in mal krvave učke. Moj je bil čisto prestrašen, ampak potem tako vesel da je samo jokal. Ga še nisem videla takega, res se je ustrašil ko se je vse ustavilo. Bolečine so bile pozabljene, Blaž umit in oblečen in varno pri nama.
3. dan je dobil zlatenico, tako da sva mogla ostat še dodatni dan v P, dobila sem ga samo za hranjenje, drugače je pa preživel noč in popoldne pod lučko. Najbolj hudo ga je blo gledat s tistimi očalci, ampak kar se more, se more, ni kaj. Važno da je bilo potem naslednji dan vse ok, da je pridobil na teži in sva šla lahko brez skrbi domov
_____________________________
Moja dva škratka:
Larisa, 29.2.2008
Blaž, 15.10.2009
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, pečen piščanec, jabolčni zavitek 
