ronja
|
gina, podpis! Ni se tako lahko spremenit... kot si nekje drugje napisala: vsak ma svoj križ: eni imajo nesrečo v ljubezni, drugi mamo večkrat probleme z zdravjem, tretji ne znajo z denarjem... Dostikrat smo "sami krivi" - ampak predno se naučimo traaaaja! Evo, moji primeri: - Ko sem mela prvič toliko problemov v nosečnsoti, sem si rekla, da naslednjič pa res ne bom terala, da si bom vzela čisto na izi vse, da ne bo kaj narobe... (ker sem vedela, da sem mela prvič srečo, da se je vse dobro izšlo) In kaj se je zgodilo? ja, itak - sem spet preterala! No, potem sem se res trudila bit "pridna", ampak predvsem zato, ker me je karkoli sem počela, zelo bolelo in ker so me g. non stop opozarjali... (in spet vem, da sem imela še večjo srečo, da se je vse dobro izšlo) In zdaj si rečem, naslednjič bom pa res že prej pazila! Pa je vprašanje, če bom res, če se bom dobro počutila oz. mi bo "samo" slabo. - Ko sem enkrat tu spraševala, kako jest in spat ob 2 malih mladičih, mi je par ljudi napisalo, da naj ne bom tako hudičevo perfekcionistična - pa se sama sebi sploh nisem zdela taka! Ampak sem ugotovila, da imajo prav - perfekcionizem ni samo v nulo spucano stanovanje, je tudi to, da takoj ko se zbudiš, letiš zamenjat obema plenice, da ne bosta slučajno eno minuto dlje v polulanih (čez noč imata plenice - Ronja jih sicer ne rabi več, ampak jih še želi imet - je pa sreča, da se zdaj že sama sleče in gre lulat zjutraj - jo je pa treba potem oblečt, ker tega pa še ne zna v celoti sama - tak da sem spet tam ). Pa se še vedno kdaj dobim, da pomislim, da moram takoj vstat. Potem pa se spomnim, da čisto uživata, če se malo valjamo po postelji, tudi če mata nočno plenico gor in se umirim. Ampak sprememba traja. pa to so banalnosti v primerjavi s tem, kar mora A spremenit! Njej je gotovo težje - sploh ker nima podpore pri tem - jaz sem jo imela, pa vseeno ne gre čez noč... rija, ni tako zelo različno: kot tvoj zrezek (ali sladkarije ali karkoli-je-že, čemur se ne moreš upret), ima tudi njen mož kakšne dobre lastnosti: skupaj imata krasnega sinka, gotovo je kdaj tudi dober do nje, vsekakor pa je tak bil. Vendar tako kot hrana tebi celokupno gledano ne naredi dobrega (uživaš, ko ješ, vendar se potem jeziš, ko ostane na/v tebi), tako je tudi z njenim možem... Široko-gledano je oboje slabo, pa vendar obe vztrajata... Samo povej mi nekaj: kako si lahko dovoliš, da ti en tip kar naprej meče prasice, kurbe, piške (šuser posted image ) v nos? To je lahko način izražanja - tebi se zdi nesprejemljivo, mič pa pravi, da se tudi tako pogovarja, pa to ne pomeni, da je zafrustrirana... Če sta oba eksplozivna karakterja, ki ne zamerita in se hitro pomirita, potem je to lahko čisto ok - ja, sosedje sicer vejo za vsako neslano juho, ampak lahko se imata sicer čisto rada in lepo. Če pa je en bolj občutljiv in ga take besede prizadanejo, drugi pa kolerik in jih hitro izreče, potem je pa problem. Problem je tudi,če jih drugi izreče ZATO, da bi prvega prizadel, ker se pač počuti nemočen. Dostikrat pa ljudje tako govorijo, ker so pač tako navajeni, ne da bi s tem prav namensko hoteli koga prizadet. mimogrede, mič, tale tvoj način me pa zanima, daj malo opiši, če se ti da - kako ti to vrneš podčrtano? petka, vidiš, z bivšim si bila leto in pol, od tega 1 leto nesrečna in v odhajanju! To je 2/3 razmerja! Pa nista imela otrok, pa še alkoholik je bil! NOrmalno, da pri A še dlje traja! kepica, lej, pred kratkim so tebi isto očitali: da skoz jamraš nad taščo in da že preboli. Pa tudi nisi mogla tega na ukaz, ne? tudi ona ne more: stvari morajo dozoret v naših možganih, da lahko idejo speljemo, ni tako lahko. če mene kaj mori, ne morem spat: lahko sem utrujena za umret, pa ne bom zaspala, dokler ne najdem vsaj ene zasilne rešitve - kar je bedasto do amena in si 1000x rečem, da zdaj pa dost in zaspi že, ne bo nič boljše, če boš mozgala in potem čisto crknjena zjutraj- pa vseeno ne zaspim! Psiha ima zelo veliko moč! In traja, predno nekaj premelje! a nismo mi vsi ene navadne reve, butli in se vedemo temu primerno? Pa ne zamerit izrazom, ampak to jaz mal patetično mislim, ker v resnici če bi nas kdo od daleč iz vesolja gledal smo zemljani točno to. Ma, dobro, tu se ne strinjam čisto (kako presenečenje, a ne? ) Je pa res, da če se od daleč pogledamo, smo včasih strašansko smešni! Kadar mata punci svoj dan in sem še jaz čisto izmozgana zraven, zaradi bogvekaterega **** razloga (ponavadi zato, ker ponoči kaj delam, pa ne računam, da bo naslednji dan štala ali pa da ena druge pol noči ne bo spala ), takrat se tudi sama sebi zdim ko iz slabe nizkoproračuneske situacijske komedije. Ampak meni se zdi, da je potem lažje - vsaj nasmejiš se - in potem veselo brišeš dalje kosilo, ki ga je ena polila po tleh . kepica, po moje je A prepričana, da dela za otroka najboljše: navsezadnje se je želela poročiti zato, da bi se vsi enako pisali, da bi imel otrok občutek družine... Včasih je težko vedet, kaj je za otroka najboljše - jaz se sprašujem, ali je boljše, da ju bolani peljem ven, ali naj ju imam rajši not, dokler se ne pozdravita, recimo. Ne vem, evo. Ona pa ne ve, ali je boljši oče, ki je vsak dan doma, se igra recimo 1 urco na dan z otrokom in ob prepirih pove marsikatero sočno in ona z njim ni srečna (vendar tega ne šteje kot argument, da bi to prizadelo otroka, kar je napaka, ampak tega pač še ni uvidela), ali je boljše, da ju vsi postrani gledajo, pa je sama z otrokom, pa bo seveda včasih izmozgana in bo otrok tudi nasrkal... (tu je problem, da nima zaupanja, da se bo našel nekdo tretji, ki ji bo olajšal situacijo - ker pač od malega posluša, da so vsi isti) in ker si ne zaupa, da bo lahko sama zrihtala vse skup, ker pač še študira, nima prihodkov, starši je ne podpirajo v "ločitvi",... Ni tak izi kot izgleda iz razdalje. Saj ta tip ne premore pikice čustev do nje.? To ni res! Če bi mu bilo vseeno, je ne bi žalil, ne bi se pred njo zlomil zaradi problemov, ki jih ima, ne bi je poizkušal prizadet - to hoče zato, ker je sam nesrečen in bi rad, da ona to občuti. Sam sistem je zgrešen v osnovi, jasno, vendar pa ves ta bes pomeni, da še precej čutita en do drugega! Ravno to ju drži skup - ne pa skupno najeto stanovanje . mislim, da ona otroka nič ne zanemarja, seveda pa je vsakemu otroku boljše s srečno mamo. Vendar ona trenutno ne ve, kako bi to naredila - zato pa išče poti. To je že prvi korak! kepica, veš, kolikokrat je morala meni g. rečt, da naj res strogo mirujem, kolikor se le da! Veš, kakšne primere mi je dajala (recimo, da naj bo najtežja stvar, ki jo dvignem, žlica v usta ), da sem dojela, da res nič ne smem? Če bi mi 1x rekla, po moje danes lejle ne bi bilo tu. Zato se splača povedat še 1x pa še 10x, če je treba... dokler nekomu ne naredi tisti klik v glavi... Ste že slišale za latentno učenje? To je to, ko se učiš, ne da bi se v bistvu učil - si zapomniš, informacije se ti shranjujejo nekje v podzavesti, čeprav se jih ne trudiš postavit na svoje mesto. In potem naenkrat imaš rešitev problema. ki pa je ne bi bilo brez tega učenja! Ja kaj se ima za žalit, če pa si je za nastalo situacijo kriva popolnoma sama. Če bo mene tip žalil, sem sama kriva ker to dovoljujem, če bo me udaril sem si sama kriva, ker ga nisem pravi čas udarila z Tefalovco po globusu, če bo žalil mojo družino sem si spet sama to kriva ker se ne postavim za njih... Lej, isto velja za tašče... Ravno tako grejo tako daleč, kot jim pustiš... Pa vendar te je tvoja žalila... Včasih je težko prav reagirat, ko si šokiran in čisto nepripravljen... In potem ne odreagiraš in drugič si še bolj zmeden, ker oni že ve, da prvič nisi (pravilno) odreagiral in to izkoristi... Premisli... Moje mnenje je, oz. moj nasvet da naj popoka stavri in šiba k staršem. Starši je nočejo, ker ne odobravajo ločitve, kot je napisala... Vseeno pa imaš možnost it, A, če si študentka lahko greš v študentski dom, kjer imaš kot mama samohranilka prednost in lahko dobiš svoj apartma. Baje zdaj ni več tak đumbus v ŠDjih, da se vsi bolj učijo in ne popivajo toliko na hodnikih. kletvice bojo sicer letele, vendar ne nate. Vsaj toliko, da veš, da lahko greš, če želiš. Po moje se poizkušaj pogovorit z bodočim možem: enkrat, ko bosta oba mirna ali pa po prepiru, ko bo jokal in mu bo žal. POvej mu, da nočeš tako živet. Vprašaj ga, če si želi, da gresta narazen. Če bo želel razhodm mu povej, da lahko greš ti ali pa on in poizkušajta najti najlažjo rešitev. Če bi rad ostal s tabo in ti z njim, potem predlagaj spremembe, ki se jih oba držita in v primeru hudih odstopanjih se razideta.. Povej mu, da te žaljivke zelo bolijo in čeprav verjetno vsega tega ne misli resno, te vseeno zelo boli in ga vprašaj, če to reče zato, da bi te prizadel. Vprašaj ga, kaj ga v resnici muči. POvej, da si tu zanj, če te rabi - vprašaj ga, zakaj je nesrečen... Mogoče bo pogovor stekel, mogoče bo pripravljen na strokovno pomoč za pare (baje obstajajo tudi zastonjske). Če ne bo šlo, potem pa poizkušaj čimprej zbrat pogum, pa predelat v sebi, da te nima bit zakaj sram! Vsak od nas naredi kdaj grozno napako! Samo včasih nas ljudje zaradi tega pomilujejo, drugič so nam privoščljivi posledic, včasih pa nas kamenjajo. Ampak enkrat nehajo in takrat ste lahko najboljši prijatejli, če nisi preveč zamerljiva. če si preživela tole tu, potem boš tudi njegove sorodnike, verjemi! Itak pa ne boš slišala, kaj oni govorijo! lej, jaz sem bila baje precej nenavaden otrok in so me zato dostikrat vzeli drugi otroci na piko in me zafrkavali, dostikrat brez pravega razloga, pač ker sem bila malo drugačna. Ampak niso s tem mislili nič slabega. Všeč mi seveda ni bilo in sem se najprej precej sekirala zato. Vendar se je potem zgodilo tako, da sva postali z eno od punc, ki so me prej zelo zafrkavale, zelo dobri prijateljici in sem jo čez kako leto vprašala, zakaj so se v bistvu spravile name oz. zakaj so me ves čas zafrkavale. Pa je rekla: "Kar tako, za hec!" Bila je čisto iskrena in takrat sem videla, da kadar te ljudje prizadanejo, navadno tega nočejo,ne delajo tega zanalašč, da bi ti bilo hudo. Imajo morje butastih razlogov, se jim zdi fino, se počutijo glavni ipd... predvsem pa ne vejo, kako se ti pri tem počutiš. V bistvu ti nič hudega nočejo, samo ne vejo, da te to tako boli. Res so bili to 7-8 letni otroci, vendar sem to teorijo obdržala do danes in mi kar dobro služi - svet je lepši
|