Teja K
|
Jaz bi še samo dodala, da se mi zdi prav, da nas so obvestijo tudi o manj prijetnih temah in zato postanemo dosti bolj previdne... Tukaj se najdejo tudi zgodbe z uspešnim koncem, ki nam tudi pomagajo, vendar v realnosti niso vse zgodbe s srečnim koncem, žal... in prav je, da smo opozorjene tudi na takšne zgodbe iz katerih se lahko kaj na učimo. Sama sem prvič rodila v MB bolnišnici in moram rečt, da sem srečala kar nekaj zdravnikov, nad katerimi sem se zgorizila. Teden dni pred PDP sem ležala v bolnici, ker je G. posumla na zastoj v razvoju, v porodnišnico me je napotila z namenom, da sprožijo porod in pohitijo, ampak kaj se je zgodilo? Po tednu dni, ko sem ležala v bolnišnici je prišel na vizito zdravnik, ki je cel teden "skrbel" zame in me po tednu dni vpraša ali še imam bolečini. Jaz ga neumno pobledam in mu rečem, da nisem jaz tu zaradi bolečin in je zelo neprijazno odreagiral, skoraj me je nadrl zakaj potem sploh sem in ko sem mu povedala, da zaradi suma v zastoju v razvoju in ko je tudi sestra, ki ga je spremljala to potrdila mi je dal odpustnico. Čez dva dni sem imela pregled pri G. in ko sem prišla tja je ženska skoraj s stola padla... in mi rekla, ja kaj pa vi tukaj delate, saj bi mogli že rodit in sem ji štorijo povedala... No nato sem nosila teden dni čez rok, rojevala 3 dni, ker mi niso dali popadkov umetnih v žilo ampak vaginalno, dokler ni prišel mladi zdravnik - pripravnik in je odgovornega zdravnika pregovoril, da se odpiram in da je potrebno s porodom pohitet... Tukaj lahko samo povem, da vsaka čast babicam, ki sem se jim zasmilila in so takrat ko so zdravniki šli na kosilo, prišle do mene (3 babice) ena je šla name in z roko potiskala dojenčka ven, druga je šla z rokami vami in dojenčka potegnila ven... Sine je zajokal, jaz pa tudi... Sicer je bil potem označen za zahirančka, pa še par stvari so našli, ki pa so sedaj hvala bogu vse ok. Je pa najbolj banalno, da je vizito po porodu pri meni opravil zdravnik, ki je bil takrat suspendiran (ne vem več zakaj), ampak se je veliko pisalo v Večeru takrat... In ko sem ga zagledala sem bila čisto v šoku... To je moja zgodba, pa naj reče kdo, da strašim s tem koga... ne, to ni moj namen, ker vem, da če se bo sedaj isto ponovilo, bom vedela kaj narediti in kako odreagirati... Sem pa srečna, da grem tokrat v Lj rodit, ker moram rečt, da se mi je MB porodnišnica čisto priskutla, razen babic v porodni sobi...
|