Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: r1ta
IZVIRNO SPOROČILO: Repka
IZVIRNO SPOROČILO: r1ta
Glede na to da ste tako zelo pametne, vam priporočam, da avtorico izbrisane teme kar same tožite. Še odvetnika ne rabite, po moje. Obvladate same...
Smisla za sočutje, razumevanja in še kakšne pozitivne vrline duha pa ne poznate.
Jaz avtorico izbrisanega razumem. Ne rečem da je prav, da se napiše 9 ali 8 namesto 2, vemo pa tudi ne zakaj je bilo rečeno 9 ali 8 in ne 2. In govorimo o smrti dojenčkov, tako da je reč o delikatnih stvareh, pri katerih je treba včasih ustavit konje in malo razmislit kaj in kako se bo sporočalo in kako se bo kritiziralo dejstva, dejanja in možna odstopanja tudi od resnice.
Pri takšnih težkih temah se je najbolje postavit v čevlje tistega, ki ga drugače ne razumete in velikokrat je iz drugega zornega kota pogled na situacijo čisto drugačen...
V prvem odebeljenem delu se čisto strinjam. Ampak, to naj bi potemtakem veljalo za vse, tudi za osebo, ki je sprožila napačne informacije, ne?
Ja. Napisala sem da je treba razmislit kaj in kako se bo sporočalo in kako se bo sporočeno kritiziralo. Torej velja za oboje in je to moč razbrati iz napisanega.
Glede dovoljenja mamic se mi zdi, da je sama napisala, da jo je sorodnica prosila naj napiše javno kaj se je zgodilo, za drugo mamico ne vem.
Po mojem bom na tole bolj dolga.
Vedno je akcija reakcija. In če bi se ista vsebina predstavila z dvemi različnimi "toni", bi dobili na isto vsebini dva različna odziva.
Pač, moja vrlina ni laž in jih tudi ne toleriram. Pa pustmo tiste malenkosti, ko ti nekdo pohvali frizuro, pa sam veš, da imaš na glavi sračje gnezdo. Škodljivih dejanj nisem nikdar podpirala, zato ne morejo/te pričakovati, da bodo ob debeli laži vsi prikimavali ali človeka gladili, tako kot nekateri store, ko tistega kužata, ki se je morda usral sredi dnevne, nagradijo s sočnim zrezkom.
Sem tudi zagovornik, da se vedno slišita dve plati zgodbe in v tem primeru smo imeli to možnost. Stvar sicer ni dorečena, pa vendarle.
Pa še nekaj bom povedala. Nekdo (če to drži), ki nekoga prosi, da zadevo spravi v javnost, naj pričakuje, da ne bodo vsi kimali nečemu in da bodo na drugi strani tudi taki, ki se pač z nečem ne strinjajo. A ker se v javnosti ne špara s prikazovanjem, tako lahko nekdo tak tudi pričakuje, da bo ob vsej bolečini, ki jo je že doživel, samo toliko bolj trpel in si na koncu želel, da bi "pozabil" in lahko naprej mirno zaživel. Razumem tisti drugi primer, ko so šli šele po določenem času v javnost, ko so ostajali dejansko že lep čas brez odgovorov, vendar v slednjem primeru pa pisati na forume z nerealnim stanjem, kjer skorajda še ugotavljati niso začeli, saj obdukcija med drugim še čaka, ja ne vem no, včasih je potrebno malo globoko vdihniti, da stvar pride do izraza.
Nekateri ljudje so že za banalne stvari panični in takšne zdeformirane informacije res niso na mestu. Glede na to, kam je pripeljala zadevo, bi se lahko opravičila ali vsaj obrazložila, kako je prišlo do dezinformacij. Saj, če je prej postopala anonimno, se njene zadrege tudi sedaj ne bo videlo, če bo nadaljevala z anonimko.
Če govori samokontrola o tem, da se je potrebno včasih tega tudi naučiti, ker tudi na gobec ne moreš mahniti kar tako, ker se ti tako zdi, da bi ga v tistem momentu, sploh, če je nekdo še razkurjen zraven, potem naj tudi ljudje, poleg onih, ki se samokontrolirajo, da koga ne užgejo, zbrihtajo tudi ti, ki morajo začeti trenirati psihično samokontrolo in posledično vihtenja uzde in vajeti, da mu "konj" ne bo zbezljal in povzročil kaos, če povzamem najmilejšo obliko.
Pripomnila bi pa še nekaj. Načeloma naj bi bile najbolj pristne tiste zgodbe, ki jih človek pove iz svojih izkušenj. Znano je tudi to, ko je pripovedovalec 3. os. ednine in govori tako, kot da bi govoril o 1. os. ednine. No, ve se pri slednjih, da jim včasih bujna domišljija ponori, zato iz določene zgodbe nastane zgodba, ki je nerealna. In če je mamica želela spregovoriti, samo ona ve detajle.
To je tako, kot če bi sama nekoga prosila, naj pove mojo zgodbo. Še danes sem v šoku, pa je celo leto od tega, vendar, če zberem moči, ker me je zelo prizadelo, bom to storila po tem, ko pridobim še določena strokovna mnenja. Vendar dvomim, da se bom podala v to, ker to so travme. In nič kaj drugače ni pri takšnih primerih, kot sta bila ta dva. Gojiti dodatne dejavnike za še večje trpljenje nekomu, ker se nikdar ne ve, kaj iz tega potem sledi, ja se strinjam, potreben je razum, čeprav včasih v takšnih situacijah razum odpove. In v slednjem je lahko več škode kot koristi. Meni je v moji situaciji tudi malček odpovedal razum, ker še vedno ne dojamem, kako je nekdo sposoben nekomu uničiti življenje zaradi svoje nestrokovnosti. Vendar imam v rokah trdne dokaze, pa četudi mi je za kratek čas odpovedal razum, lagala nisem, ker vedno operiram z dejstvi, ki so dokazljivi. Sem pa ravno tako povedala drugje svojo zgodbo ob svoji bolečini in prizadetosti, vendar lagala nisem. In nikogar nisem pošiljala v svet, da le to izrazi namesto mene, ker potem ne bi bilo pristno. To so potrdili vsi tisti, ki so videli stanje oz. dejstvo in se še danes potrjuje v moj prid. In potrudila sem bom toliko, da iz mojega naslova ne bo še kdo doživel muke kot sem jih sama. Ne privoščim nikomur takih posledic.
Informacija, ki je pricurljala na dan glede tega primera, pa ni bila nikomur v prid.
Pri nas v Sloveniji je pa že znano, da se ukrepa le takrat, skorajda, ko pride do drastičnih stvari. Ampak tudi to je lekcija. Vse stvari se zgode z razlogom. Dejstvo je, ko nekdo umre, je grdo rečeno in kruto, da žive ljudi mrtva oseba zbudi in prebudi in jih uči. Nekatere pač nikoli. Drugo je, ko na nekaj nimaš vpliva, ko pač je tako kot je. Recimo primer mojega partnerja, ki je odšel nikome ništa, pa nihče ni bil kriv. Pač je mlad zaspal za večno. Nikdar bolan. Zato sem tudi rekla, da se včasih zgodi, da enostavno krivca ni. Meni so vsi umrli, ki sem jih imela rada. Primerjati bolečino, ker je to otrok, partner, starši, prijatelj, prijateljica, v strnjeni obliki, človek, ki si ga imel rad, ljubil, pač ne igra vloge, ker je vsem skupna bolečina. Primerjava intenzitete je nesmiselna, ker vsak zase občuti na svoj način in napaka je, da se že po defoltu postavlja v ospredje nek status, pri katerem naj bi bila bolečina hujša.
Meni je bilo pač dano, da sem sprobala različne vrste statusov ljudi, ki so mi bili dragi, pa so mi umrli. In ne morem trditi, kaj je bilo hujše. Bolečina je bolečina in pojenja s časoma. Pri meni nekih drastičnih razlik ni bilo. Pri vsaki je delal čas, čeprav ko imaš vse na kupu, je težje, sploh če ostaneš dobesedno sam.
Zato pa, ker so stvari že same po sebi tako hude, da sploh pride do tega, da nekdo umre, ni potrebno zraven še napihovati stvari, lagati. Morda pri takšnem postopanju dobim občutek, da se želi nekdo smiliti sam sebi. Morda sem preveč preživela, da bi "nasedla" vsemu in bila tolerantna do vsega in vseh. Zato ne odobravam dejanja, ki ga je oseba storila. Po drugi strani, človek, ki dela kot uradnik ali novinar, se za stvari lahko opraviči, napiše novo odločbo, jo odstopi na drugo stopnjo, skratka popravi stvar in mu je odpuščeno. Zdravniki v končni fazi so tudi samo ljudje, samo so toliko na slabšem, ker nimajo časa gledati v zakone in če se pogovarjamo o človeških življenjih, v primeru smrti nimajo popravca, kjer bi na drugi stopnji nato lahko človek oživel. Zame je to eden najtežjih poklicev, vendar sami tudi vedo, da se zgodijo tudi primeri, ko pač čudežev ne morejo ustvariti.
Dosti ljudi je tudi takih, ko ne upoštevajo navodil zdravnikov, pa delajo po svoje. Kaj vem, ne smejo tega in onega. Pa bo človek kljub vsemu to storil. Na koncu bo zdravnik kriv, ker ga ni znal rešiti, čeprav mu je bila španska vas, ko mu je zdravnik dal navodila. In vedno pravim, vedno je potrebno slišati dve plati zgodb. Le tako si lahko ustvariš svoje mnenje.
Če sama hodim kar naprej na neke preglede, pa nič ne ugotovijo - no obstaja tudi ta opcija, da enostavno pri določenih stvareh ne morejo ugotoviti kaj in kako. Recimo letos sem fasala hudo alergijo, nikdar alergična v življenju, bila sem bulasta, odpeljali so me tudi na urgenco, ker bi se drugače zadušila, vendar vzroka ne najdejo. Niti za to, da bi se ugotovilo, na kaj sem alergična. Morda se dogaja to, da so zraven spremembe podnebnih sprememb, pa ni niti zastonj, da se toliko sprememb dogaja, ki zajemajo smrtnosti tudi na področju bolezni raznih grip in ostalih stvari. Včasih je bila jedrska varianta, sedaj je morda podnebna, ki vpliva na kakovost in zdravje življenja. Osveščenost je pač vrlina človeka, ki gleda na svet z odprtimi očmi.
Odprite oči, morda vam bo kdaj lažje, če boste v situacije povzeli vse akterje in oblike, ki lahko vplivajo na človeka tudi v neposrednem smislu.
< Sporočilo je popravil Repka -- 5.11.2009 16:22:24 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
bi vsaj lahko pojasnila, kako je prišlo do take razlike v številu, do kakšnjega zaključka so prišli... so ta podatek sami naštudirali s kakšnim preštevanjem mamic, ali jim je še kdo rekel da se je njihov oz. otrok sorodnikov rodil mrtev... so ugotovili svojo zmoto, ali pa so prepričani da je sedaj vse to uperjeno proti njim zato da jih utiša..??
.
