tecka
|
Hanuši, Majana, hvala. Ja, res sem spregledala poliester v linku od Hanuši.
No, naš Srečko lepo spi, stari je v službi, jaz pa lahko dokončam svoje misli.
Ležalnik: včeraj sem napisala, da je Srečko notri, ko jemo in zvečer, ko je siten. Moram pa povedat, da ga ima moj mož silno rad v ležalniku, ker je zanj bolj udobno za pogovarjat se in hkrati gledat tv. Se dostikrat sporečeva zaradi tega, pa mu ne pridem do živega. Itak sem jaz tista, ki "komplicira". Tako da jaz zelo pazim, da ga imam v ležalniku minimalno, ker vem, da ga bo tja dal že mož.
Mleko/dojenje. Itak smo se zdaj že vse sprijaznile da dodajamo, kajne? In smo vse dobre mame!!
Mene je pri vseh mojih pripetijah zmotilo tole. Pri prvem obisku pediatra mi je naročila, naj čim večkrat pristavljat, pa kakašen dodatek, mleko je in ga bo zadosti, vztrajat, vztrajat. Ko je imel Srečko pregled pri 3m pa ji jaz vsa srečna povem, da je sprejel flaško in da mu včasih dam popiti tudi mleko, ki si ga izčrpam. In ona meni: "Kaj, a še vedno črpate??" A pri 3m se ni treba pa več truditi, ali kako?? Včasih si rečem, da še dobro, da sem mama v letih in me take stvari ne prizadenejo več. Jaz sem dobila občutek tako v porodnišnici Lj kot pri pediatru, da fuul navijajo za dojenje, ko pa se pojavijo teže, lahko pa takoj nehaš v CELOTI. To me moti. Saj bi lahko spodbujali tudi delno dojenje, kajne?
Lino: ne, ne hecam se s kuhanjem. SEm tudi jaz prebrala v knjigi o otročkih, da skuhaš več in daš zmrzniti. Pa mi je zaenkrat to čisto mimo. Pa ne bom nič zagovarjala oz. pametovala vnaprej - kar bo, pa bo. Poznam punce, ki hrano zmrzujejo, poznam pa celo eno tako, ki sproti kuha in ker ji je vse presedlo, je začelo kupovati tudi že pripralvjene kašice. V Mullerju imajo baje od nestleja manjše pakunge (lonček po 100 g, če se ne motim).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tele pediatrinje se mi zdi da včasih kar tko nekej rečejo... 
... 
. 
Mi hodimo v LJ na glavno tržnico, super je. 
), potem sem babi odložila in poklicala mojga, ker sva se zmenila, da ga pridem iskat, ko se bom vračala, da bomo vsaj kako urco skupaj, ker sem se včeraj zvečer poskusila z njim pogovoriti in mu dopovedati, da pravzaprav sebi škoduje s tem, ko ga ni nikoli doma, da bi bilo bolje, če bi se malo bolj družini posvetil (ker otroci nezadržano rastejo in draoceni trenutki gredo...) on pa tudi nič dosti ne zasluži s tem, ko skoz nekje dela (to kar dela sedaj je izjema, tukaj bi bila jst jezna, če bi računal, ker je najina najboljša prijateljica in prijatelj, o.k.) in se je kao strinjal in glej ga 
, danes pa isto naprej...jst grem sama k njegovi družini, tam lažem za njega in potem se še domov ne more spravit takrat, ko se zmenimo (on bi rad, da dam jst Maksija spat in ga potem Mare pazi in pridem jst po njega) mislim DDDD, naj kar ostane kjer je, me celo mika, da bi mu kr vse spakirala pa pred vrata nastavla, ker mi je dovolj tega, da prihaja in odhaja kakor mu paše in mu ni nič do mojega mnenja...če se samo spomnim kako je peljal, ko sem si jst 2 uri privoščila it zvečer ven...pa to je tudi skoraj vse, kar se bila sama brez Maksija v teh 4 mesecih (ne narobe razumet, sem rada z Maksijem in sploh mi ni teško, bi pa pasala zvečer kaka urica, če bi ga moj znal uspavat in bi jst lahko šla na kavo...
res nisem (spet) vsega prebrala. ni bilo časa. 
...učinka pa ni...nikoli...tako je že 13 let, tk da...sem sama kriva, ker bi se mogla odločit, ali ga sprejmem takega, ali pa neredim konec vsemu...sam kot sem že velikokrat napisala, ga imam rada, ker sicer ni slab človek
je po čudežu preživel, hvala bogu... 
je KRETEN in ti si zaslužiš boljšega.
