July08
|
IZVIRNO SPOROČILO: Tira Ovnica78 vidim, da nisem edina, ki sem tko nesrečna tu, kjer živimo. Mi smo sicer pri njegovih starših zgoraj. Podn!!! Včasih imam občutek, da tako nesrečna v življenju že zeloooo dolgo nisem bila, oz se sploh ne spomnim kdaj. Premišljujem, da bi morala biti sedaj najbolj vesela... imam najlepšega (zame) sinka, mlada sem, zaljubljena (še vedno), službo imam.... torej kaj mi manjka Pa sem še vedno tkooo nesrečna. Mi smo sicer tu šele eno leto, pa mi je že nevzdržno. In ko sem prebrala, da ste vi že 4 leta in se še nisi navadila, se sprašujem ali bo pri meni isto. Ne zdi se mi smiselno čakati, da bo bolje, ker je življenje prekratko za to. Itak pa ne vem kaj naj naredim, ker je moj rekel, da se čustveno in fizično trenutno ni zmožen spet seliti No sem morala mal pojamrat, ker mi že tko dolgo to leži na duši, pa ne vem kaj naj.... Tira, če je tako, čimprej poskusita najti novo rešitev!!! Škoda dragocenega časa in živcev, če se tako slabo počutiš, res. Mi živimo v svoji hiši že skoraj 3 leta in mi je to raj!!! Bilo je naporno, zahtevalo na tone živcev, ampak se splača, res. Sicer je težko, ker nimaš nobenega varstva ob sebi, ampak tako pač je - se navadiš s tem živeti, in jemlješ otroke s seboj. vsaka stvar ima pozitivne in negativne strani. Jih ima pa lastno stanovanje/hiša neprimerno več pozitivnih, po mojem skromnem mnenju, seveda.
|