Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: khurde IZVIRNO SPOROČILO: ulla80 evo, ulla, ti povem še kaj sva mela dons z mamo na tapeti... ravno to prežanje in onemogočanje padcev itd. ... mi je rekla, da je gibalni razvoj eden zgodnjih načinov osamosvajanja, da je otrok s tem malo bolj samostojen kot prej in da če starši že od malega prežijo nanj, v dobri veri sicer, da le ne bi padel, se kam butnil itd., v otroku zatrejo željo in potrebo po samostojnosti in pol dobiš ven tridesetletnika, ki ne more in niti noče bit sam zase, ampak rabi nekoga, da ga "gor drži" tud tko bi lohk rekli karikirano seveda sam verjetno res en strš, k že od malega preveč zaščitniško preži nad otrokom, to verjetno ne počne sam takrat, k se otrok postavlja na noge, ampak to počne vedno...pol pa dobimo zgoraj opisanega tridesetletnika ma js ne pazim nič, kar je takega, je odstranjeno, stopnic ni, edin kar pazim je, da je kopalnca zaprta, pa da ga ula proč ne spravi to je pa tud vse. grozna sm, a ne ja, sej sem še mal besedila dodala v originalni post , se je šlo v bistvu bolj za razne pomoči pri vstajanju, pa popravljanje, da stoji kot je treba, pa da to starši sami popravijo in ne pustijo otroku, da sam naredi... bolj kokr za same padce (ti so bolj posledica) je govorila za to, kaj ljudje delajo, da do njih sploh ne pride... ne to, da otroka ujameš, ko vidiš, da bo padel - to bo itak verjetno vsak naredil in ne to, da npr. zaščitiš "kritična mesta", ampak to, da preprečuješ otrokov trud, da sam nekaj naredi, ker se bojiš, da bo to lahko vodilo v padec, medtem ko padca sploh še ni na vidiku... tko nekak... v bistvu, da pol zatreš ta otrokov trud za samostojnost in namesto, da bi ga razvijal in bil vedno bolj samostojen, postaja vedno manj, ker si tudi vedno manj upa, saj nima zaupanja vase in svoje sposobnosti... tko nekak, no, upam, da je bolj razumljjiv... sem prej prehit napisala in pol si verjetno hitro v začaranem krogu, otrok ne upa, ker ne zaupa vase, saj ga že od nekdaj popravljajo ali pa preprečujejo, da sam naredi po svoje, starši pa mu pomagajo, ker se jim zdi, da brez njih ne bi šlo ja sej sem razumela in to je v bistvu to, kar jst skoz že govorim - bit dober starš ne pomeni, da otroku preprečiš vse padce v življenju, pač da mu dovoliš da pade, in mu pol pomagaš se pobrat seveda ne sam v dobesednem smislu, pač pa tudi v prenesenem mene v bistvu bolj skrbi, zdej ko se postvalaj na noge povosd, kjer je prilika, da ne pade nazaj, na hrbt direkt sonček ne bo. oz. zdej da ne bo 100% rečt je res neumno, ampak ima pa zelo malo možnosti. otrok k je na tleh, k ima možnost da se sam motorično razvija, se nauči padat, tko naprej, kot tud nazaj - da pokrči kolena in čofne na rit. to ni neki kar je avvtomatsko ( isto prestrezni refleks), ampak se je tega treba naučit. tko da vznak, kot snop, padajo otroci, ki so skoz v kakih ležalnikih, hojcah, k se jih za roke vodi okoli in pol k shodijo, nimajo pojma. ne znajo taglavnega - past. plus recimo ekstenzijski vzorec je velik faktor pri tem, ker ima otrok zategnjen ramenski del in ga u bistvu skoz špona nazaj in to pomeni grozljive padce vznak, ko se otrok enkrat postavi na noge.zato pa je pravilen handling tko pomemben, ker to ne pomeni sam to, da prve mesece ne nosiš otroka pokonc itd., ampak za sabo potegne miljon stvari, k vplivajo na marsikaj kasnej v življenju ( recimo s tem ekstenzijskim vzorcem -padanje vznak, izredno slabo ravnotežje, nerodnost in nespretnost pri telesnih aktivnostih -še žoge ne znajo ujet-hoja izrazito na pete, posledično zelo slaba drža, narobe ukrivljena hrbtenica itd. itd.).starši pa rečejo, ja mi nismo, pa je z otrokom vse ok. kar pa sploh ni nujno oz. se lohk še pokaže. jst če gledam razred otrok na igrišču, lohk kr povem kaj s kom ni ok pa ne zdej vse paničart če otroci nabirajo...to je kt eno odločanje, a bi jokal al nebi....bistveno je, če neha dihat. krtekxx biče bolje vročino jst zmeri pod patduho merim, takrat k se doji
|