Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: bumerang Kolikor sem zasledila, je bistven del zakona tisti, ki pravi, da je prepovedano kaditi doma, če ta dim nosi sosedom in ne samo da je prepovedano kaditi doma. No, potem pa tako... Jaz kadim pri zaprtih vratih stanovanja (kako neverjetno, a? ), nikoli in nikdar (razen v primerih iz ZF filmov) pa ne bo nihče od nas živel v nepredušno zaprtih stanovanjih. Kdor to želi (ali pa pričakuje od drugih), naj se zapre v kakšno komoro, kakor pokojni Jackso, in naj vdihava kisik. Še bolje - predlagam zaktno gorsko vasico, a la Grizli Addams, pa Bog ne daj, da kakšen turist s čikom pride mimo . Tudi na balkonu redkokdaj kadim - izjemoma, kadar opazujem NLP-je ali kakšne druge vremensko/nebesne pojave. To je ponavadi ponoči in če bi koga takrat zmotil moj dim, potem bi moral sebe vprašati, ali je kaj narobe z mano ali z njim. Imam pa konstantno odprta okna po stanovanju (na kuper) in preden bi kakšna malenkost dima prišla do zdolgočasene, upokojene sosede, ki vohuni na klopci pred blokom, ali pa do soseda nad mano/poleg mene, ki je takrat tako ali tako na drugem koncu stanovanja, bi me že pobralo - od starosti, ne od čikov! Tak zakon, če bi bil po kakšnem čudežu sprejet, bi bil krasen samo za tiste sosede, ki ne marajo svojih kadilskih sosedov (zaradi kajenja ali pa česa drugega) in bi klicali policijo že samo zato, ker bi vedeli, da se v sosednjem stanovanju kadi (brez tega, da bi kaj dima prišlo k njim). Ampak jaz bi zahtevala, naj izmerijo emisijo (če bo to postala) MOJEGA cigaretnega dima (da ne bi *ebeni sosed prej sam eno prižgal, potem pa vpil, da je moj dim!) v sosedovem stanovanju. Če so že tako pametni, naj še ločijo (ni obtožbe brez dokaza, kolikor mi je poznano), ali je dim v sosedovem stanovanju od mojega Marlbora ali od sosedovega Westa. Namerno pa dima ne puham v nikogar (in če vidim, da se v nekoga kadi, premaknem roko ali pa samo sebe). Se pa nikakor ne umikam nikomur tam, kjer je kajenje dovoljeno. To je pa moja pravica. Zaenkrat še.
|