nektarina
|
IZVIRNO SPOROČILO: NAVT Mislim, da to nima nobene veze, ker nismo okoli tega delali kakšne štorje. Sicer sta vedele, da hodi v vrtec, dvakrat sta ga celo spremile do igralnice (ampak to v enem letu), po moje pa nista imele blage veze kaj se v tem vrtcu sploh dogaja, kako zgleda, da otroci ostanejo sami brez staršev... Iz varnosti prej potrkam (tok, tok), ampak zgleda, da vsi trije lepo sprejemajo (so sprejeli) prehod v vrtec. Kolikor poznam stvari in kolikor mi logika dela, bi rekla, da se je naložba v smislu, da nismo otrok pustili nikoli samih jokati (kot dojenčke), pri nas smo bili vsi okoli NIka ko je jokal, Alexa pa smo pustili ,da se je sam umiril... v glavnem Nik je ratal scartan in še vedno sedaj, če mu ni kaj prav začne takoj z jokom. Isto je v vrtcu. NIk včasih zajoče, Alex nikoli( le če je slučajno kaj bolan) da smo odgovarjali na njihove potrebe predvsem po kontaktu (fizičnem), pri nas si še vedno ne belimo glave s skupnim spanjem. Nama dvema z možem je kul, otrokom pa seveda tudi. Punci še vedno veliko prespita pri nas, Aljoša ne več, a kadar pride, je vedno dobrodošel. Tudi mi ne gledamo na to . SPijo kjer jim paše. Meni je lepo,da so ob meni ampak poniči kar zbežijo po svoje.Skratka delali smo na temu, da smo otrokom zagotavljali občutek varnosti (psihične, čustvene) zato, da bi razvili zaupanje sami vase in posledično v okolico. Nikoli se nismo ukvarjali z "razvajanjem" pri fizičnem kontaktu. Sicer sem velikokrat slišala "a, si ga že razvadila, če spi pri vaju v postelji", a se na to ne oziram. Lahko je pa zgolj naključje. Definitivno pa je tudi njuna starost odločilna. Če bi ju dala pred pol leta v vrtec (oz. novembra, ko sem šla v službo), bi bil jok in stok. Če je možnost, se mi zdi, da jo je vredno izkoristiti, da se otroka ne daje prezgodaj v vrtec. Če ni možnosti, pač ni; od ljubezni ni še nihče preživel. Yes, to drži. Pri enem letu so premajhni za vrtec ampak kaj češ, če ni druge izbire. Moja mama 2 ne bi zmogla gledat, ker ima že leta in če bi slučajno ona zbolela??? NIkoli ne veš. Kdo bi pol jih gledal? Se pa tam , enkrat ko se privadijo imajo lepo in mi ni nič žal,da so v vrtcu. Meni sigurno ne bi ratalo se jim toliko posvečat doma. Tam se igrajo z drugimi, pojejo, plešejo, rišejo, ustvarjajo. Zdaj pa še obveszo poročilo : Poskusili smo izkoristiti njun čredni nagon in je ratalo. Obe sta tam spali. Zbudili sta se dobre volje, kar pomeni, da sta se tudi imeli fajn. Tovaršice sta ju pohvalile, da sta manjone in ful samostojne. Bravo moje babe. Sem imela pa včeraj Aljošo doma, ker nam je ponoči zakuhal. Dopoldne sva šla k Bemovi in ima streptokokno angino. Sicer sem mu že ponoči začela dajat povečano dozo granul. In še prden je dobil antibiotik, je vročina padla. Thaiss, ti se malo bolj spoznaš na te reči: a je možno, da so granule pomagale? Sicer pa je Bemova povedala, da bo po 24 ur po antibiotiku nehal bit kužen (to pomeni danes popoldne), tako da bomo šli jutri gledat Ribiča Pepeta v hipermarket! Bravo Neža in Brina. Mi smo tudi OK. Sta šla v vrtec že kot velika. Malce pred vrati je NIk zajamral ampak pol je šlo. Zaenkrat jim gre dobro in so vedno pohvaljeni. Itak pol doma je druga štorija... non stop prepiranje med njima.
|