|
RE: Samo mama, žena in gospodinja 8.8.2009 18:48:34
|
|
|
|
Raho
|
IZVIRNO SPOROČILO: r1ta Nekaj pojasnil, ki se tičejo le mene: IZVIRNO SPOROČILO: Raho Zakaj nisem doma? 1. Ker bi se mi doma najverjetneje zmešalo. Jaz imam svoje delo (poklicno) rada in ne boste verjli - rada hodim v službo. Pomeni mi izziv, me izpolnjuje, me vsak dan postavlja pred nove odločitve... Zato, ker si se sama tako odločila. Ja, ker moj cilj ni biti doma in se ukvarjati s samo seboj in z gospodinjstvom 2. Ker ne želim stagnirati in vegetirati doma, čakajoča na to, da pade prahek, da ga bom lahko pobrisala ali pa da nekdo umaže krožnik. Če si doma, nikakor ne pomeni da stagniraš in vegetiraš in tudi omara v kotu nisi. Verjetno obstajajo ženske, ki so doma in so z vsem na tekočem, gledajo tv, limonade, kofetkajo in zapravljajo svoj čas po svoji volji. Lahko pa si svoj čas razporediš in pereš čez vikend, ko je tok cenejši, likaš ob večerih, čistiš 1x na teden, med prostim časom (za tiste 4 ure, ko je dete v vrtcu) si pa privoščiš obisk prijateljice, v miru opraviš nakup ali pa greš samo firbcat po trgovinah ali pa se ukvarjaš s hobiji. Stagniraš in vegetiraš ziher ne. Vsaj v mojem primeru ni tako. Zame osebno je to, kar si napisala brezplodno delo - pač vse delaš zato, da ti mine čas. Če je otrok v vrtcu, pa ne vidim nobenega smisla, da si doma. 3. Ker nisem dokončala faksa zato, da bom sedela doma in se ukvarjala sama s sabo in z gospodinjstvom. Tudi jaz sem diplomirala in žal z doseženo izobrazbo ne bom nikoli opravljala poklica, za katerega sem se izobraževala. Izobrazbo mi pa kljub temu nihče ne more vzeti in verjamem, da mi pride vsak dan prav, četudi sem doma. Verjamem, da ti pride tvoja izobrazba prav, ampak se mi zdi metanje denarja skozi okno, da greš študirat, potem pa z diplomo sediš doma. Najverjetneje je eden izmed ciljev študija tudi ta, da boš svoje zannje kar se da dobro vnovčil. Za posedanje doma ti je dovolj tudi OŠ. 4. Ker želim biti finančno samostojna in neodvisna od moža. Da mi ni potrebno zagovarjati vsakega €, ki ga zapravim. Da lahko grem mimo trgovine s cunjami in zavijem vanjo ter si kupim kaj, kar mi je pač všeč, pa pri tem ne gledam na to, da bo stalo največ 10 €. Tudi jaz lahko zapravim koliko želim, je pa res, da ne zapravljam kar tako v tri dni, temveč po potrebi. Če rabim nova oblačila ni nikoli problem in tudi če gre le za nepotrebne reči si jih z lahkoto privoščim. Res pa je, da ne hodim k frizerju, nohte si sama urejam, za kožo tudi sama poskrbim, saj imam za vse to čas. Vseeno pa se moraš najprej dogovoriti s soprogrom, ker je denar vajin in ne tvoj - ne zaslužiš ga sama. 5. Ker ne želim vsak drugi dan računati, če bomo z eno plačo lahko preživeli mesec in si delati spiskov za v trgovino. Spiske si jaz delam vsakič kadar grem v trgovino zaradi nepotrebnega zapravljanja. In če bi pri hiši bile 4 plače, bi to še vedno počela, ker je koristna navada. Ja, vendar si morda ena izmed redkih - če imaš omejeni proračun, moraš računati. 6. Ker lahko grem v šoping samo za svojo dušo, na pa zato, ker nujno potrebujem 2 majici. Tudi to si lahko privoščim. Vendar je potreben konsenz z oževe strani. Najverjetneje ne greš v trgovino in si kupiš čevlje za 200 €, možu pa ne poveš. 7. Ker imam pravico in dolžnost, da otrokoma poleg ljubezni nudim tudi finančno varnost. Če je ena plača dovolj velika se tudi to da. Nikoli nisem rekla, da se ne da. Ampak z eno plačo imaš omejeni proračun. 8. Ker moja otroka imata pravico imeti zadovoljno mamo, ki jo njen poklic izpolnjuje. Tudi mame, ki so/smo samo gospodinje opravljajo poklic in jih tudi samo to lahko izpolnjuje in osrečuje. Seveda, da jih lahko. Če jim je ob tem edino razvedrilo kofetkanje s prijateljicami in gledanje tv limonad (zame osebno brezplodno delo) 9. Ker si ne morem predstavljati življenja: zjutraj z možem v miru pozajtrkujeva in se pogovarjava, potem peljem otroka v vrtec, potem grem laufat... (moj dan je poln akcije in nikakor ni splaniran do sekunde). Nekdo, ki bi bral tvoje vrstice, si prav tako tvojega tempa ne bi mogel predstavljati. Ja, eni smo pač živeli v družinah, kjer je delo (poklicno) cenjeno in spoštovano. In marsikdo si mojega tempa res ne more predstavljati. Pa me otroka še vedno imata vsak dan ob 16.00 doma. Včasih še prej, vačsih pa morda malo kasneje. Le da doma ne kuhcam, ne kofetkam s prijateljicami, ne laufan in ne gledam tv limonad, ampak v času, ko sta otroka v vrtcu pač hodim v službo. 10. ker sem podpisala v doberm in slabem - ne mislim na moža zvaliti breme odgovornosti za finančno stanje družine. Si kdaj pomislila na to, da obstajajo možje, ki jim odgovarja da so žene doma in da raje vidijo, da je žena srečna in da so otroci srečni, kot pa da imajo na računu gmote denarja? Ne, nikoli, ker bi moj mož najverjetneje imel popolnoma drugačno mnenje o meni, če bi sedela doma, gospodinjila, skrbela za otroke, , gledala tv limonade, hodila na banko, v trgovino in na pošto kot da je to moja edina prava zaposlitev, šla laufat in pač v življenju veliko več naredila zase po (hmmm, kakšna plat je to) kot pa po duhovni plati. Zame je moški, ki mu je všeč, da ima doma ženo gospodinjo tisti, ki se še vedno ni dokončno odcepil od mame - vsak dan ga čaka toplo kosilo, nasmejana žena, zlikana srajca, zadovoljni otroci, sam pa ne ve v pomivalni stroj dati niti žlice, da ne rečem, da se po kosilu zvali na kavč in gleda televizijo pa prebere cajtnge, ker je pač njegova žena gospodinja in ima vse pod kontrolo. Zakonca sta enakopravna, če pa denar domov nosi samo en, pa je enakopravnost šla na dopust. Pa ne me farbat, da to ni res. Je res - vse se na koncu začne in konča pri financah. Možu pa daje moč nad celo družino, ker jo pač on prehranjuje (četudi vam tega možje ne bodo nikoli rekli, je pač tako). Recimo v štartni poziciji zaradi teh 10 razlogov. Potem pa jih je še ****žnj poleg. Pa ne jemlji mojega pisanja osebno. Sploh ne. Napisala si oporne točke po katerih sem poskušala tudi drugim razložiti, da je ostati doma in biti gospodinja čisto vredu, da nam nič ne manjka, ne nam gospodinjam in ne našim možem in otrokom, ker če bi nam kaj manjkalo, ziher ne bi bile doma. Vsak si izbere tisto, kar mu trenutno najbolj ustreza. Vem, da je za tiste, ki ste doma, boleča točka, če vam nekdo to očita. Jaz nobeni ne očitam, da je doma, če je njej všeč. Vendar pa se mi zdi neumestno, da je doma nekdo, ki bi lahko bil uspešen v svojem delu. Gre enostavno za zatajevanje samega sebe, za izničenje svojih znanj in spretnosti in pač za življenje po liniji najmanjšega odpora.
|
|
|