Anonimen
|
petrazg, saj pri mojih starših zdaj niti ne bi bilo problema,... se mi zdi. (takrat, ko sem bila v porodnišnici, je zvečer samo malo pojokcal, a ko so mu razložili, da sem v bolnišnici, je sprejel dejstvo = ponoči se ni nič zbujal, le zjutraj (ko se ponavadi pocrkljava) je spet pojokcal,... potem pa veselo v nov dan! ga pa nisem nič klicala, da ga ne bi begala.) ampak zdaj bi prespal v hiši, ki je ni navajen (so le toliko oddaljeni, da so oni večkrat v Lj na obisku, ker imamo tu skupno babico, kot pa mi pri njih) - mogoče, če bi šli k njim na obisk, potem pa bi on izrazil željo, da ostanemo še malo in mu ponudimo možnost, da prespi... saj, ker so tam otroci, mu verjetno ne bi bilo hudega. drugače pa večinoma želi biti pri mamici,... saj ni nujno, da se z njim igram, samo da sem v bližini, da ve, da se lahko vsak trenutek pocrklja ali potolaži pri meni. ali pa name zvali svojo slabo voljo in sitnobo tudi ne vem, kako bo z vrtcem,... mi je zadnjič rekel, da ne bi šel v vrtec in me vprašal, kje bom jaz. če bi šla v službo, bi sprejel dejstvo, da mora v vrtec, tako pa bo mu bo težko, ker bom jaz doma z Urbanom, on pa... mi je mami predlagala, naj ga pripravim kot da bi šel v šolo... da je to obveznost, ki jo mora sprejeti s svojo starostjo. ah, pa toliko stvari se mu je nabralo v teh rosnih letih (se mi zdi, da sami ne-ji,...), zato ga ne bi obremenjevala še s tem, da prespi drugje,... potem pa sredi noči letela ponj.
|