mlinčka
|
Daaan!
Skrajni čas, da se neham pretvarjat, da mi pupi vzameta ves čas in kaj napišem  . Bom poskusla porodno zgodbo skup vržt, preden mi uide iz spomina (če je kej takega sploh možno  ). Torej...
Zelo podobno kot Belen, sem se šla tud jaz preventivno pokazat zarad povišanga pritiska (ornk zatekala sem že par tednov prej) in so me zadržal na opazovanju. Bla sem sicer 1 cm odprta, sicer pa vse pod kontrolo in nobenih posebnosti. Prim. Blejčeva, ki je bla moja sobna zdravnica, mi je kljub temu ves čas obljubljala, da bojo kar sprožil, po 5 dneh pa me je vendarle poslala domov, z navodilom, da se pridem čez dva dni nazaj pokazat. Mi je spet napovedala, da bo verjetno kar sprožila porod, ker je tisti dan itak ona dežurna v porodnem bloku  (razlog pa tak). Čez dva dni, torej 19. 6., grem zjutraj nazaj, v upanju, da če je vse ok in ni medicinskih razlogov za sprožitev, da me mogoče pošlje še za kak dan domov. Ja pa ja de  . Kar po telefonu je uni v triaži dala navodilo naj mi da svečko in hop nazaj na E oddelek (sem šla vsaj v isto sobo, na isto postlo, kjer sem se že domače počutla pa še fajn cimra me je od prej čakala). Ker mi je zdravnica ob vstavljanju svečke razložila, da redko prime že pri prvi in da na 8 ur dodajajo novo (do max 4 svečke), sem se nekak naštelala, da tole bo pa trajal in se prav udobno namestila v sobi. Že pri prvem CTG (po 4-ih urah, torej okol 14h) so se kazal blagi popadki, ki sem jih pa v bistvu začutla šele, ko sem jih tam na papirju vidla . So bli pa kar pogosti. Ampak, še kar nisem dojela, da se očitno počas že nekaj dogaja. Ko je ob 15h prišel moj na obisk, me je že kar opazno navijalo, jaz pa še kar nisem zapopadla, da bo šlo počas zares . Ob 16h me pošibajo na pregled k Blejčevi, ki me prizemlji - gremo počas v porodno, partner naj pride ob 18.30 nazaj. Počas oddrsam proti sobi in glih nekje do vrat mi uspe sprocesirat, kaj je rekla. Z mojim se zmeniva, da gre domov neki pojest pa kamero iskat in srotek, rahlo zmeden, odide. Takoj zatem me je že prišla iskat sestra in me odpeljala v porodni blok. V sobi za "žur po klistiranju" sta dve že izmenjaje švicali na WC-ju in kmal je ta radost doletela tudi mene. Britje mi je blo prihranjeno (sva se z mojim dan prej potrudla ). Kmal so se popadki začel stopnjevat in se mi je zdelo, da že prav svinjsko trpim. Ko me je prišla iskat za v porodno sem bla, duša naivna, prepričana, da tole je pa že malodane za rodit. Da sem že bogve kolk odprta . No, podatek, da sem odprta 2 cm, me pač ni razveselil . Aha, v porodno sem prišla nekej okol 18:30, moj par minut za mano. Takrat je blo že kar divje in sem se že mal sama seb začela smilt. Mam se za zlo trpežno bitje, z visokim pragom bolečine, ampak priznam, zadeva me je presenetila. Veš, da ni piknik, ampak da te pa tok trga in zvija, si pa nisem predstavljala. Auč  ! U, pa ko mi je ovoje predrla je tud svinjsko bolel. Pa seveda ne predretje samo, ampak ko si je utrirala pot do njih . No, ko so me zadrogiral je blo kmal bolš - bla sem dobesedno zadeta. Od tam naprej sem samo avtomatsko počela vse, kar so mi rekl, vmes mal dremala pa ob popadkih vsake tolk mal jamrala. Mojga sem čist zignorirala, reveža, mi je pa ogromno pomenil, da je tam  . Je bil skor bolj aktiven kot jaz . Me je masiral po križu pa z babco debatiral (kar se zame ne bi dalo rečt  ). Morm priznat, da mi ni bla preveč všeč. Rahlo pokroviteljska mi je delovala pa ves čas je nekaj pametovala in spraševala, jaz sem bla pa zmožna samo kakšnega mhm al pa ne. Tista, s katero sem začela (je bla vmes izmena), je bla bolj fajn, prijazna in ful materinska. Kakorkoli, zadnje pol ure so mi našopali še umetne popadke, za veliki finiš. Takrat se mi je pa počas že temnilo pred očmi. Ampak pač pritskaš, kaj pa boš? Ob 1.06 se je potem kmalu rodila Taja in čez 5 minut še Anja. Tajo so kar na hitro umaknili, da so pripravli teren za prihod Anje, njo sem pa potem le dobila na trebuh in novopečeni očka je imel tudi čast prerezat popkovino. Od prihoda v porodno do poroda je trajal torej 6,5h. Itak sem bla rezana, tko da so me potem še šival. Drugač je blo pa vse ok, nobeni zapletov in posebnosti. Ker očitno ni blo gužve, so nas pustili v porodni skoraj do 5h in tačas je mami k seb prihajala, oči se je pa z vsemi tremi ukvarjal in crkljal. Potem so me odpeljal v sobo, kjer sem bla k sreči sama, miškici sta bli pa k sreči tud čist pridni, čeprav glih kej dost spala tud nisem. Sej veste, mal jih gledaš, mal te zmanjka pa spet planeš na vsak šum pa jih spet kar tko mal gledaš, vmes se ščipaš, če se ta neizmerna sreča res teb dogaja pa spet mal zakomiraš... In to je to.
Da ne bom še bolj dolgovezna, je čas, da zaključim. Mogoče v kratkem še kej o radostih bivanja v porodnišnici  , vsekakor pa kaj o tem, kako se rihtamo...
Pa še utrinek s prvega sprehoda (levo Taja, desno Anja):
_____________________________
In vendarle so bile štorklje...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Hvala
dans ponoč je blo že boljše.... zdej spijeta 2 dni po 60 tudi 70ml... se mi zdi kr mal dosti na 3-4 ure...če jima dam manj,pol grizeta rokice... 
