ronja
|
ojla, punce! Smo se srečale, Ploha, Zvezdica in jaz, z vsemi malimi, seveda . no, ampak moje življenje pa ne bo nikoli dolgočasno... ko sva se z lubijem preselila sem, sem šla enkrat v glasbeno šolo in me je na poti ustavil en tip, ki je šel stavit s prijatelji, da se bo nag peljal sredi belega dne, ko bo vse obljudeno. In del stave je bil, da mora najt nekoga, ki ga bo posnel, da je to res naredil. OK; torej on mene takrat ustavi, mi razloži situacijo, meni se je mudilo v gš in sem mu rekla, da ni problema, samo da se zmenim z učiteljem, kdaj bom mela ure (je bilo lih na začetku). Pridem nazaj in ok, ni blema, ga bom posnela, dokler se meni ni treba slečt, me nič ne moti. On najprej ves srečen, da je našel enga, pol ga je mal začelo stiskat, ampak potem se je sestavu skup in izpeljal zadevo. No, potem je bil čist bogi od adrenalina, pa je na vsak način vztrajal, da greva na sok, da se mal pomiri. Ok, spijeva sok, si zmenjava emaile, da mi bo poročal, kako se je izšlo (baje ok, ne bo se pa nikoli več hvalil, da to ni nič takega ), potem sva se mislim da 1x še slišala, to je to. To je bilo PRED NEKAJ LETI! POtem mi je poslal email, sem mu čez kako leto odgovorila, ko sem mail pucala, potem mi je spet pisal, nisem niti vedela, no, zdaj me je pa poklical - ma že 1letnega fantka vmes, jaz pa dve punčki, hehe. Zdaj pravi, da bi se lahko kaj videli, ko bomo vozičkali. Sem ga vprašala, če žena ve, kako sva se spoznala, pa pravi da ne, da bi to rajši zase zadržal . No, moj lubi valjda ve, itak da sem mu takoj povedala, ko sem domov prišla. je skor umrul od smeha, njegov komentar je bil: " Pa, lubi, kje jih ti najdeš? Teb pa res ne bo nikol dolgcajt!"
|