ronja
|
Saj ne moreš vsakega starša metat v isti koš. Saj ravno zato pa ne moreš na splošno rečt, da je starše TREBA spoštovat in TREBA imet rad. Starši, ki so dobri, jih to niti ne bo skrbelo, ker dobre starše bojo otroci ITAK imeli radi in jih spoštovali, če si bojo spoštovanje zaslužili! Ni treba, da jim to kadarkoli rečeš! če so pa starši kreteni in si tega ne zaslužijo, pa mislim, da nima nobenega smisla in razloga, da bi jih bilo treba imet rad ali spoštovat. Oboje si je treba zaslužit, tudi pri lastnih otrocih! Govorit otroku, da te MORA SPOŠTOVAT in imet rad, je za moje pojme skrajno trapasto! Če si tega ne zaslužiš, potem te itak ne bo. Če si, potem se mu bo butasto zdelo, da mu to govoriš, da mora. To se mi zdi kot ena nesamozavest - ker nisi prepričan, da si dober in ne upaš stopit pred njih čisto "gol" in rečt: evo me, tu sem, tak sem, a je tole dovolj dobro? se skriješ za en ščit: "starše je treba imeti rad in jih je treba spoštovat", pa tudi če sem včasih malo krivičen ali karkoli drugega pač... Ma, ne vem, no, cenim pogum... Niso me pretepali, oče me ni nikoli nič, mami me je kdaj po riti in ja, seveda sem pomislila, da bi jo najrajši nazaj. Je pa nisem, čeprav je bilo mamljivo . Svojih otrok pa rajši ne bom v to skušnjavo spravljala, sta močni punci že zdaj, kaj če me nazaj . (beri: sem proti tepežu otrok oz. proti grobosti, če ni ogroženo življenje)
|