zband
|
Meningitis Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Meningitis je vnetje možganskih ovojnic (mening) in hrbtenjače. Večinoma je vzrok bolezni bakterijska ali virusna infekcija, ki se je razširila v kri in likvor. Meningitis moramo razločevati od encefalitisa; slednji je vnetje samih možganov, čeprav se bolezen pogosto pojavlja skupaj z vnetjem možganov in jo imenujemo meningo-encefalitis. Prizadane lahko katerokoli starostno skupino, čeprav je specifika vzročnosti lahko različna. Tipični znaki in simptomi meningitisa vključujejo močno povišano telesno temperaturo, glavobol, otrdel vrat, fotofobijo ali bruhanje. [uredi] Bakterijski meningitis Povzročajo ga mikroorganizmi, ena izmed pogostih bakterij je tudi meningokok (Neisseria meningitidis). Meningokokni ali gnojni meningitis povzroča meningokok, ki ga razvrščamo v več skupin (v Sloveniji sta najpogostejši B in C). Te bakterije so navzoče tudi v organizmih zdravih, imunsko odpornih ljudi, ki zaradi njih ne obolevajo. Bakterije se sicer prenašajo kapljično preko zraka (govorjenje, kihanje..), neposredno ali posredno. Klicenosec večinoma zdrav človek, ki sam ne zboli. Največkrat za gnojnim meningitisom v hladnih mesecih obolijo otroci in mladostniki v starosti od 5 do 15 let. Inkubacijska doba traja od 2 do 7 dni, v tem času se meningokoki naselijo na možganskih ovojnicah, na katerih povzročajo gnojno vnetje. Bolezenski znaki se lahko pojavijo zelo hitro, najhujša oblika teh znakov pa je meningokokna sepsa, pri kateri je umrljivost obolelih več kot 30 odstotna, sicer je med 8 in 10%. Osebe, ki so v stiku z obolelim, morajo uživati antibiotik. [uredi] Klopni meningitis Klopni meningitis oz. meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu klopa. V Sloveniji je najbolj razširjena vrsta klopa Ixodes ricinus, čigar ugriz lahko povzroči predvsem dve bolezni: meningoencefalitis in Lymsko boreliozo, ni pa nujno, saj vsak klop ni okužen. (Poleg klopov so prenašalci lahko tudi nimfe in larve). Habitat klopov je v travi, v grmovju (predvsem leska) in v podrasti vlažnih mešanih gozdov, aktivni pa so od pomladi do jeseni. V Sloveniji so naravna žarišča okuženosti, kjer je ob ugrizu klopov večje tveganje okužbe (obolijo lahko tako ljudje kot živali). Začetni znaki bolezni se zato pokažejo v letnem obdobju, povprečno letno število obolelih pa niha med 70 in 330. Bolezenski znaki virusnega meningitisa nastopijo v dveh fazah: - v obdobju od 1 do 8-ih dni nastopijo glavoboli, povišana telesna temepratura, bolečine v trebuhu in mišicah, diareja ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti interval, v katerem ne občutimo nikakršnih bolezenskih simptomov.
- faza bolezni je prepoznavna po konstantno visoki temperaturi, glavobolu, lahko tudi nezavesti, ki so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Pri odraslih je smrtnost približno 1 - 2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončenje.
Obolenje za meningitisom ugotovimo in potrdimo s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe.Edina terapija zoper to bolezen je počitek, antipiretiki in analgetiki. Povišano telesno temperaturo znižujemo tudi z infuzijami. Pred boleznijo se lahko zavarujemo s cepljenjem, ki sestoji iz treh odmerkov; drugi odmerek prvemu sledi za 14 dni do 3 mesece, tretji pa sledi drugemu za 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo vsakih 5 let z enkratno dozo cepiva. [uredi] Zunanje povezave  Meningitis je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju. Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Meningitis« Kategorija: Bolezni možganov in živčevja
|
Natisni
. Groza kak je to že drago. Januarja pa še kasko enih 700 EUR 
,komi preživel....posledice so pa še zdaj ko ih ima 31....
